Kaj je o demenci in Alzheimerjevi bolezni zapisal dr. Gabor Mate?
Obilje in napredna medicinska oskrba bosta zagotovila, da bodo ljudje, ki zdaj vstopajo v zrela srednja leta, živeli dlje kakor katera koli primerljiva skupina v zgodovini - in bo videla več svojih pripadnikov zdrsniti v demenco kakor katera koli generacija pred tem. Leta 1999 se je ocenjevalo, da so štirje milijoni ljudi zboleli za Alzheimerjevo boleznijo v ZDA, ta statistični podatek naj bi po pričakovanju dosegel petnajst milijonov do leta 2050, če se bodo nadaljevale takšne smernice.
Obolenja, ki privedejo ljudi do demence - ki pomeni dobesedno "izven uma" - postajajo bolj običajna, ko se staramo. Trije odstotki 70. letnikov trpijo za Alzheimerjevo ali kakšno drugo obliko demence; do 77 leta se številka povzpne do 13 odstotkov. Finančni stroški so velikanski, kakor tudi fizično in čustveno breme skrbnikov.
Oseba postane nemočna priča temu, kako se njegov spomin, intelekt, sam njegov jaz raztaplja v otročji kaos. Postopoma pride do izgube nadzora nad čustvenim izražanjem, govorom in telesnim funkcijam, dokler ne sledita, če bolezen poteka naravno, nepremičnost in smrt. "To je najhujša stvar, ki se lahko zgodi misleči osebi," je rekla oseba z Alzheimerjevo. "Lahko občutiš celotno svojo notranjost in zunanjost, kako se sesuvata." Počasi človek niti ne bere, niti ne piše, niti se ne spominja niti ne pogovarja...
Ena od prvih struktur, ki se sesujejo pri Alzheimerjevi, je hiopkampus, središče sive materije v senčnem režnju možganov. Hipokampus je dejaven v oblikovanju spomina in ima pomembno funkcijo pri uravnavanju stresa. Dobro znano je, da lahko kronično visoke ravni stresnega hormona kortizola skrčijo hipokampus.
Povezava s kakovostjo zgodnjih čustvenih odnosov
Ali lahko zgodnje življenjske izkušnje, potlačevanje čustev in življenjski stres pomenijo predispozicijo za Alzheimerjevo? Znanstvene raziskave tako kažejo, kakor tudi bližnji pogled na življenja ljudi z Alzheimerjevo. Zanimiv znak, da so lahko zgodnji odnosi ključni v poznejšem razvoju demence, izhaja iz poskusov z živalmi. Podgane, s katerimi ravnajo nežno, ko so mladički, v starejših letih ne utrpijo tako rekoč nikakršne izgube hipokampusnih celic. Njihova zmožnost pomnjenja ostaja nedotaknjena. V primerjavi s temi je pri nenegovanih podganah bolj verjetno, da bodo utrpele krčenje hipokampusa in v starih letih tudi izkazovale večje poškodbe spomina.
Revščina čustvene izkušnje
Podobno so ugotovili v drugi raziskavi "Študija nun". Izkazalo se je, da so tiste nune, ki so izrazile pomanjkanje idej in uporabile manj živ jezik v svojih spominih na mladost, proporcionalno bolj nagnjene k razvoju Alzheimerjeve bolezni, ko se starajo, vključno z značilnimi odkritji patologij v možganih. Tiste, ki so pisale s čustvenim pomanjkanjem, so na koncu dobile Alzheimerjevo.
Hude čustvene bolečine v zgodnjem otroštvu
Primer: Dojenček je čutil brezup ob odsotnosti matere. Skozi življenje razvije strah pred čustvenim stikom ali ranljivostjo, saj gre za obrambni odziv otroka, ki je prikrajšan za čustveno nego. Otrok se prehitro nauči skrbeti sam zase. V zadnjih letih življenja gre lahko kot posledica čustvene bolečine, ki izvira že iz otroštva, neustavljivo v demenco.
Aluminij
Pred nekaj leti je ugotovitev, da možgani, prizadeti zaradi Alzheimerjeve, vsebujejo višje ravni aluminija od normalnih, veliko ljudi pripravilo do tega, da so zavrgli svoje aluminijaste pripomočke. Šele pozneje so ugotovili, da je navzočnost te kovine v možganih posledica degenerativnega procesa, ne pa vzroka zanj.
Avtoimuna bolezen
Mednarodni znanstveni konsenz stalno pridobiva podlago, ki kaže na Alzheimerjevo kot eno od bolezni spektruma avtoimunskih obolenj, skupaj z muliplo sklerozo, astmo, revmatoidnim artritisom, ulceroznim kolitisom in številnimi drugimi. To so bolezni, pri katerih se telesni imunski sistem obrne proti samemu sebi. Pri avtoimunskih boleznih se zamegli meja med jazom in nejazom - tujo snovjo, ki jo je treba napasti.
Dr. Cai Song je mednarodno znan raziskovalec na univerzi v Britanski Kollumbiji: "Prepričan sem, da je Alzheimerjeva avtoimunska bolezen. Verjetno jo sproža kronični stres, ki deluje na starajoči se imunski sistem."
Čustvena središča v možganih močno vplivajo na nevrološke in hormonske procese stresnega odziva. Denimo potlačevanje nezavedne žalosti, jeze in prezira, ki jih oseba doživlja kot posledico zgodnje prikrajšanosti v otroštvu, je kroničen in pomemben vir škodljivega stresa. Raziskovalci na državni univerzi v Ohiu so dokazali, da so pri Alzheimerjevi, pa tudi drugih avtoimunskih obolenjih, potlačena čustva pomemben dejavnik tveganja za to, da se sčasoma pojavi bolezen.
Pomanjkanje čustvene zrelosti
Izogibanje doživljanju čustev izpostavlja ljudi večjemu in dolgotrajnejšemu fiziološkemu stresu. Ker se ne zavedajo svojih lastnih notranjih stanj, so manj zmožni zavarovati same sebe pred posledicami stresa. Poleg tega zdravo izražanje čustev samo po sebi zmanjšuje stres. S stresom povzročene kronične hormonske in imunske spremembe pripravljajo fiziološki teren za bolezni, kakršna je Alzheimerjeva.
Življenjske zgodovine vseh bolnikov z Alzheimerjevo, ki sem si jih ogledal v svojih letih prakse družinske medicine, so bile zaznamovane s potlačenimi čustvi. Intervjuval sem več odraslih, ki zdaj skrbijo za ostarele bolnike z Alzheimerjevo. Vsi so poročali o zgodnji izgubi ali čustveni prikrajšanost v življenjih svojih staršev ter o tem, da gre za čustveno zavrte osebe, ki se zadržujejo same pred seboj.
iz knjige, kjer si lahko preberete več: Ko telo reče ne, Skriti stres terja davek, dr. Gabor Mate, založba Primus
- Preberite si še: Kaj je razlog za demenco? Kaj želi oseba pozabiti?
O demenci smo govorili tudi v podkastu z Alešem Ernstom:
- Preberite si še razlago: Zakaj pride HUDA DEMENCA?