Če so nas kritizirali, tudi mi kritiziramo sebe in nikoli ne moremo biti dovolj dobri. Če torej želite biti dober starš, je najpomembneje, da se z otrokom pogovarjate in ga imate čim bolj ob sebi.
Ameriški molekularni biolog dr. Bruce Lipton je postal svetovno znan, ko je leta 2006 bila njegova knjiga Biologija verovanja proglašena za najboljšo znanstveno knjigo leta. V njej je elaboriral tezo, da se ljudje v glavnem ne zavedamo svojih temeljnih predstav in prepričanj o moči uma in duha v našem življenju.
S preprostim jezikom, humorno, z ilustracijami in vsakdanjimi primeri je v knjigi predstavil novo znanost epigenetiko. Znanstvenik je namreč že v poznih šestdesetih letih minulega stoletja odkril, da je prava resnica o zdravju, nagnjenosti k določenim boleznim in splošni usodi človeških bitij v resnici nasprotna temu, kar trdi genetika – da to upravlja naša genetska dediščina. Bil je sam, en naproti milijonu, in nihče ga ni poslušal. To je bilo leta 1967, no, čez 23 let je nastala epigenetika.
Na vprašanja kako vzgajati otroke, glede na to, da je prvih sedem let njihovega življenja najpomembnejših je odgovoril:
Na testu samoljubezni kar 80 do 90 odstotkov ljudi ne doseže pozitivnega rezultata, ker so bili njihovi starši zelo kritični do njih. Kritizirali so jih, kričali so nanje, govorili so jim: Nisi dovolj dober!, Ne zaslužiš si!, Kdo misliš, da si?! Otrok do sedmega leta ne razume kritike, jo pa ‘snema’. Veliko stvari, ki smo jih slišali od svojih staršev, nam kasneje jemlje moč. Če so nas kritizirali, tudi mi kritiziramo sebe in nikoli ne moremo biti dovolj dobri. Če torej želite biti dober starš, je najpomembneje, da se z otrokom pogovarjate in ga imate čim bolj ob sebi. Kulture, v katerih se otroci pestujejo, so mirne kulture, ker otrok tako dobiva potrditev in varnost. Bolj ko imate radi otroka in ga pestujete, tem bolj se počuti varnega v svetu. Poleg tega – vse, kar otroku govorite, vsako vašo besedo vpije, kot da je posneta z videorekorderjem.
Zato je najboljši način vzgajanja, da otroku čim pogosteje poveste, da je ljubljen, pameten, močan. Naloga uma je ustvariti izkušnje v skladu s podzavestnimi prepričanji: če imate negativno prepričanje o življenju, bo um ustvarjal negativne izkušnje in obratno. Če otroka hranite s pozitivnimi prepričanji, potem njegovo vedenje prihaja iz pozitivnega, močnega sveta. Ko ga kritizirate, mu ta kritika odvzema moč. Zapomniti si morate naslednji pomemben del: samo pet odstotkov našega življenja prihaja iz zavestnega uma, 95 odstotkov pa iz podzavestnih programov.
Zato, če ste mati in mislite: Jaz bom zavesten starš, ljubila bom svojega otroka, je to samo pet odstotkov, ki prihajajo iz zavestnega uma, preostalih 95 odstotkov pa bo istih kot to, kar ste vi dobili od svojih staršev. Vedenje se prenaša iz generacije v generacijo. Podzavestno vrtimo iste programe, ki smo jih dobili od svojih staršev, in ti običajno niso dobri.
Če torej želite biti dober in zavesten starš, potem morate spremeniti svoje podzavestne programe. To je edini način, da pretrgamo ciklus prenašanja škodljivih podzavestnih programov.
Dal vam bom primer, kako močan je ta program. Ko otroka posvoji neka družina, v kateri je nekaj generacij imelo raka, bo tudi on dobil isti ‘družinski’ rak, kot da je njihov rojeni otrok, četudi ima popolnoma drugačne gene. Raka torej ne povzročajo geni, temveč vedenje, ki se prenaša s staršev na otroka, življenjski slog, prepričanja – od tod prihaja bolezen. Zato moramo, če želimo pozdraviti bolezen, spremeniti vsebino prepričanj.
Mimogrede, kaj pa je placebo? Mislimo: Ta tableta me bo ozdravila, verjamem v to, ker mi je tako povedal zdravnik. Pogoltnemo tableto in ozdravimo. Vendar je bila to tableta sladkorja. Kaj nas je potem ozdravilo? To ni bila tableta, ampak vera vanjo. To imenujemo placebo. In kaj se dogaja, ko je prepričanje negativno, ko verjamemo, da nas bo tableta ubila, pa četudi gre le za tableto sladkorja? Lahko umremo. Kaj potemtakem povzroča ozdravitev ali smrt? Vera! Mnogi ne vedo, da nas lastna negativna prepričanja v resnici odtegujejo od zdravja. No, seveda lahko prepričanja spremenimo.
Tekst: Snježana Krčmar
- Kako izgleda čustveni incest med očetom in hčerko?
- Aleš Ernst: 'Kar ne veš, ne boli' je nesmiseln slovenski pregovor
- Matej Škufca: Kako se pomiriti s preteklostjo? (PODKAST)