Ne drži, da smo si sami krivi za bolezen ali, da nas življenje z njo kaznuje, imamo pa odločilen vpliv na svoje zdravje. Življenje nas ne obsoja, niti ne kaznuje, ima pa svoja nepristranska pravila.
Dr. Nela Sršen je ugledna hrvaška zdravnica, kirurginja in članica tima za transplantacijo jeter v Univerzitetni bolnišnici v Padovi. V slovenski javnosti je postala bolj znana po izidu njene knjige Rak na duši, v kateri opisuje izkušnjo lastne bolezni in njene ozdravitve. Prepričana je, da smo, kar mislimo. Verjame, da um ustvarja stvarnost, da nismo gensko programirani in da so čustva za naše zdravje bolj ključna od genskega materiala. Za tem stoji kot zdravnica in znanstvenica.
Ob prebiranju njenih intervjujev sem na enem od spletnih forumov naletela na zanimivo kritiko ogorčenega bralca, ki je medijem očital neodgovornost zaradi promocije dr. Sršenove in njenih stališč, ki so po njegovem mnenju nestrokovna, ker so v nasprotju z dosedanjimi dognanji medicine. Na zdravnico je letel očitek zaradi njene trditve, da si s svojimi mislimi sprožimo večino bolezni, češ, da gre za nesprejemljivo stališče, s katerim nam v bistvu sporoča, da so si bolniki za svoja obolenja sami krivi.
Bralec še zdaleč ni edini, ki mu ne gre v račun, da bi imele naše misli odločujoč vpliv na zdravje, saj bi to dejansko lahko pomenilo, da smo si za svoje zdravstvene težave sami krivi. Že to, da zbolimo, je hudo, da bi se zaradi bolezni še obsojali ali bi nas obtoževali drugi, pa bi bilo kruto. Pa vendar epigenetika kot sodobnejša veja molekularne biologije nesporno, na znanstven način, utemeljuje spoznanje, da s svojimi mislimi odločilno vplivamo na izražanje genov. Zakaj nam je tako težko razumeti in priznati naš neposredni vpliv na naše zdravje, v čem je torej problem?
Mislim, da tiči v našem dojemanju krivde. Krivda običajno pomeni, da smo zagrešili nekaj, česar ne bi smeli, zato nam lahko grozi kazen. Krivdo torej povezujemo s kaznijo. Če bi sprejeli misel, da smo krivi za svoje bolezni, bi morali sprejeti tudi misel, da smo lahko kaznovani, ker smo po lastni krivdi zboleli. Ker se nočemo počutiti krive za svoje bolezni, zavračamo misel, da smo v največji meri sami vzrok zanje. Toda s tem se oropamo zavedanja, da lahko sami v največji meri tudi poskrbimo za trajno ozdravitev in dolgoročno zdravje. Zato mnogi vse življenje živijo v strahu, prepričani, da sami nad najtežjimi obolenji nimajo nobenega nadzora. Največja ironija pa je, da je ravno eksistenčni strah med najpogostejšimi dejavniki za kronična in avtoimuna obolenja.
S svojimi dolgotrajnimi omejujočimi mislimi in skrbmi si zdravja zagotovo ne načenjamo nalašč, ampak iz nevednosti. Zato ne drži, da smo si sami krivi za bolezen ali, da nas življenje z njo kaznuje, imamo pa odločilen vpliv na svoje zdravje. Življenje nas ne obsoja, niti ne kaznuje, ima pa svoja nepristranska pravila. V okviru teh pravil smo sami vzrok vsaki svoji izkušnji, tudi bolezni, pa čeprav dostikrat nehote in nevede. Epigenetika nam razkriva novo razumevanje vloge genov. Zdaj vemo, da so geni nekakšen zgodovinski zapis celice, s svojimi mislimi pa odločilno vplivamo na to, kateri geni se bodo izrazili in na kakšen način.
Podoben princip delovanja velja tudi na nivoju življenja kot celote. Gre za nekakšen vibracijski zapis naše zgodovine, ki predstavlja potencial naših možnosti v prihodnosti. Kaj od tega se bo dejansko izrazilo, kdaj in na kakšen način, pa je tudi v tem primeru odvisno od nas – od tega, kako bomo o nečem razmišljali, kaj bomo pričakovali, kako bomo ravnali. Mnogo lažje in lepše lahko živimo, če ta svoj okvirni potencial poznamo.
Znanje o naših potencialnih možnostih in kako jih najbolj izkoristiti obstaja in vam je na voljo v Šoli djotiša in neopsihologije IzaQ. Med študijem boste izvedeli tudi vse o enostavnih zakonitostih življenja, zaradi katerih za vas življenje ne bo več nepredvidljivo in neobvladljivo. Pridobili boste znanje, ki vam bo pomagalo, da boste znali v vsaki situaciji zavestno izbrati najboljši odziv.
Podrobnejše informacije o študijo vam je na voljo na www.matejakunc.si
Toplo vabljeni!
Mateja Kunc
- Preberite si še: Zakaj veliko mladih misel na otroka navda z občutkom odpora?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
