Déjà vu je občutek, da smo nekaj že doživeli. Le za trenutek je vse, kakor naj bi že enkrat bilo.
Ta občutek lahko traja le sekundo ali več, a običajno je hipno kot preblisk. Morda se nam to zgodi na kraju, kjer še nikoli nismo bili. Ali pa je situacija oz. so kretnje drugih popolnoma enake, kot smo jih že videli. Morda se nam zdi, da sanjamo. Kako je torej to mogoče?
Obstaja veliko različnih teorij, ki razlagajo ta pojav.
Znanstveniki pravijo, da nas občutja, ko nek kraj vidimo, in se nam zdi, da smo ga že videli, v resnici le spominjajo na dražljaj, ki smo ga pred tem že doživeli.
Znanstveniki še pravijo, da gre lahko za zamenjavo sanj in realnosti, da je nova situacija zgolj podobna stari, da pride morda do napake pri prenosih signalov v možganih. Niste zadovoljni z znanstvenimi razlagami?
Tukaj je še ena razlaga…
“Sedanji trenutek je edini trenutek, ki ga imamo na voljo, in predstavlja vrata do vseh trenutkov,” je dejal zen mojster Thich Nhat Hanh. Njegova izjava, da lahko v sedanjem trenutku dostopamo do vseh trenutkov, je lahko uporabna pri razlagi pojava déjà vu.
Temelji na tem, da sta čas in prostor iluzija, da vse obstaja v tem trenutku, tudi preteklost in prihodnost. Življenje samo namreč ni zgolj linearno, le naše dojemanje časa na Zemlji je takšno. Naš um živi v linarnem času, naša duša pa ne živi po načelu linearnosti, temveč je brezmejna in brezčasna. Povezana je z brezmejno kozmično zavestjo – z nečim, kar je večje od nas samih, kar nima linarnega časa.
Torej lahko, ker smo povezani s svojo dušo in kozmično zavestjo, tudi sami presegamo čas in prostor. Ne obstaja le ena dimenzija realnosti, naša duša pozna mnogo različnih dimenzij. Zato lahko pozna pot, ki je še nismo prehodili.
Doživljanje tega trenutka je del naše zavesti, ki je prisotna le v tej dimenziji, ki jo doživljamo. Dimenzij pa je neskončno, ponazarjajo odsev naše energije v večdimenzionalnem prostoru.
Tako razlagajo, da je déjà vu nekaj, kar se naša duša, ki lahko potuje po dimenzijah časa in prostora, spominja tega trenutka. Pravijo, da nas opazuje naš “jaz iz prihodnosti”.
Zanimivo, kajne?
Prirejena razlaga po: isoulscience.com
