Meditacija se ne izvaja le na meditacijski blazini, ampak se lahko dogaja kjerkoli, kdajkoli.
Ko je Matteo Pistono srečal mojstra za meditiranje, ga je vprašal:
»Kako lahko pomagam spremeniti svet na bolje?«
Rekel mu je:
»Najprej se moraš naučiti meditirati, le tako boš spoznal sebe.
Ko resnično spoznaš sebe, boš resnično zmožen pomagati drugim.«
Kaj je meditacija?
»Meditacija ni enkratna, ustaljena izkušnja.
Je bolj dinamičen in stalen proces, širjenje našega zavedanja.
Z meditacijo pridemo do spoznanja nedeljivosti svoje resničnosti
od čutnih dražljajev do svojih misli in občutkov.«
Z meditacijo spoznavamo razsežnosti in zmožnosti svojega uma.
Zakaj meditirati?
Z meditacijo lahko odkrivamo resnično radost in zadovoljstvo, ki izhajata iz naše notranjosti. Z meditacijo gremo v smer odkrivanja resničnega zadovoljstva.
»Zagotovo lahko zunanje okoliščine lahko nekomu pomagajo k srečnosti in blagostanju, vendar sta konec koncev srečnost in trpljenje odvisna od uma in tega, kako ta zaznava.«
Dalajlama
Kako kultiviramo um?
Pri meditaciji se osredotočamo na svoj notranji svet. Um moramo izuriti v osredotočenosti in vztrajanju, da doživimo izkušnjo, notranje razumevanje in vpogled v skrivnost in pravo resničnost.
Katera orodja pomagajo pri meditaciji?
Pri kultiviranju uma se naša meditacijska vadba začne z razvijanjem različnih mentalnih orodij.
Nekatera izmed teh so osredotočenost na eno točko, čuječnost, prostornost in nemoteno zavedanje.
Ko razvijemo ta mentalna orodja, jih uporabimo, da pogledamo ne le tisto, kar um zaznava – kar vidimo, slišimo, okušamo, vonjamo, otipamo in mislimo –, ampak pogledamo tudi um sam. Se pravi, da se z meditacijo lahko zelo zavedamo zavedanja. Ni potrebno, da našo pozornost neprestano odvračajo razna vznemirjenja in jo odpeljejo v neskončna razmišljanja in se misel vrti okoli preteklosti, ki ne obstaja, in prihodnosti, ki je še ni. Raje z meditacijo dovolimo svoji zavesti, da polno manifestira svojo jasnost in razsežne kakovosti.
Meditacijske vaje je najbolje uvajati postopoma, dan za dnem, vztrajno in z zdravo količino humorja in radosti.
Raje se dobro navadimo uporabiti različna mentalna orodja, kot so čuječnost, koncentracija, sprejemanje, prostornost in poizvedovanje, da izurimo svoj um in poglobimo meditacijsko dejavnost. Ta orodja nam bodo pomagala brusiti čustvene vzgibe, kultivirati mentalno ravnotežje in zaznavati resničnost tako, kot je.
Kje začeti? »Kaj potrebujem, da začnem meditirati?«
- Pri meditaciji ne gre za to, da bi imeli posebne vrste občutke.
- Meditacija ni vedno pomirjujoča, ekstatična ali sproščujoča.
- Pri meditaciji ne gre za to, da bi ustavili misli.
- Meditacija se ne izvaja le na meditacijski blazini, ampak se lahko dogaja kjerkoli, kdajkoli.
- Meditacija ni umik od sveta, ampak intenzivno poglabljanje vanj.
- Meditacija ni enkratna, stalna izkušnja, h kateri se skušamo vračati, ampak je vedno spreminjajoč se proces.
- Pri meditaciji ne gre za to, da bi bili duhovni, ampak da vidimo resničnost tako, kot je.
Pred meditacijo jasno določimo namen in si odgovorimo na vprašanja:
Zakaj želimo meditirati? Kaj je tisto, kar želimo od meditacije?
Kako lahko naše meditiranje koristi drugim?
Naša meditacija odmeva izven nas, tudi kadar se tega ne zavedamo. Z njo širimo področje koristi od sebe k drugim.
Katera sta najpomembnejša vidika meditacije?
V meditaciji kultiviramo mirnost telesa, ker se pri premikanju telesa pojavi težnja po vzbujanju misli in razmišljanju, kar lahko zmoti um. Ko se učimo meditirati, ne skušamo ustaviti misli, temveč skušamo zmanjšati odvračanje pozornosti.
Kako povežemo telo z umom s pomočjo skeniranja telesa?
Skeniranje telesa zbere našo pozornost, ki je tako pogosto razpršena navzven, ko lovi, kar vidi, sliši in misli, in to preusmerja. Osredotočimo se, svoj um prenesemo v telo in ga skeniramo, da občutimo fizične, čutne zaznave, ki se dogajajo prav tam, prav zdaj. To telo sprošča in umu sprosti stres.
Kako poteka skeniranje telesa, ki poveže naš um s telesom v celoto, bomo odkrili v knjigi Meditacija.
V vsakem meditacijskem položaju, sede, stoje, med hojo ali leže, je pomembno, da ohranjamo čuječnost. Čuječnost omogoča zravnana, a ne toga hrbtenica.
V knjigi bomo izvedeli osnovna pravila za meditiranje sede, s prekrižanimi nogami in leže na hrbtu. Izvedeli bomo tudi o praksi meditiranja med hojo ter kako s pomočjo meditacije utonemo v globok in okrepčilen spanec.
Kakšne so koristi koncentracije na dihanje oz. na ponavljajoč se vzorec vdihov in izdihov in kratkih premorov med njimi?
• Prvič, osredotočanje na dihanje ima na telo in um pomirjujoč učinek in omogoča koncentracijo na posamezno točko.
• Drugič, dihanje se odvija refleksno, ne glede na to, ali se tega zavedamo ali ne. Na tak način je zelo zanesljivo, saj nam je vedno na razpolago.
• Tretjič, koncentriranje na dihanje na splošno ne vzbuja močnih čustev, ki bi nas ponesla v moteče razmišljanje.
Kaj naj naredim z vsemi temi mislimi?
»Če nikoli nimaš misli, si verjetno mrlič!« Vendar čeprav v meditaciji morda nimamo manj misli, se naš odnos do njih spreminja. Ugotovimo, da nam o vsaki misli ni treba razmišljati.
V meditaciji ni potrebno, da misli v umu vtisnejo sledi, prav tako kot sokolov let ne pušča sledi na nebu.
Kaj naredimo, ko opazimo, da smo se odvrnili od predmeta koncentracije? Kaj storiti, ko se zalotimo, da razmišljamo?
Preprosto nehajmo razmišljati spustimo razmišljanje, se sprostimo in se vrnimo k izbranemu predmetu.
Opustiti, se sprostiti in vrniti k dejavnosti se zdi zelo preprosto. A vedno znova naletimo na ustaljeno navado slediti svojim mislim. Torej, vsakokrat, ko to opazimo, moramo znova: opustiti, se sprostiti in vrniti k dejavnosti. Tako kot za vsako umsko veščino tudi za to velja, da je treba vaditi.
Kako ustvarimo pogoje za globoko izkušnjo meditacije: mirnost, tišino in zavedanje?
Mirnost v notranjosti kultiviramo z osredotočanjem pozornosti na telo ali dihanje, kar pomaga vzpostaviti notranjo mirnost.
Pri svoji dejavnosti moramo najti ravnotežje med pozornostjo, budnostjo in prostornostjo.
Kaj je zavest?
Osvetlitev in spoznanje.
Iz pogovora avtorja knjige in zen učitelja Thich Nhat Hanha v času,
ko je prebival v samostanu na Tajskem:
»Kako da jeza ne preplavi vaše zbranosti in potrpežljivosti?«
Za trenutek je počakal. Potem je pokazal na blaten zelen ribnik.
»Tamle, vidiš?«
Pokazal je na en sam, čisto bel lotosov cvet.
»Brez blata ni lotosa.«
Kako med meditacijo ravnati z močnimi občutki in »izkušnjami«?
Na svoji meditacijski poti smo deležni treh posebnih izkustev: blaženosti, jasnosti in stanja brez misli.
Medicinske raziskave v zadnjem desetletju kažejo na to, da čuječnost in meditacija pozitivno prispevata k ravnanju z bolečinami, tudi pri tistih, ki trpijo zaradi kroničnih bolečin.
»Kaj, če med meditacijo v telesu čutim bolečino?« Kako ne postati ubežnik iz svojega življenja?
Ko je avtor knjige nekoč delal kot nadzornik človekovih pravic, si je vzel mesec dni odmora, da se je učil in vadil pri svojem učitelju v Tibetu. Ko je prišel, mu je učitelj rekel, da je v stresu. Povedal mu je o svojem delu, da poroča o človekovih pravicah, nasilju, in o tem, kako jezen je na povzročitelje hudodelstev, ki jih je raziskoval.
Med drugim tednom ga je učitelj videl, da v svoji meditaciji postaja preveč zadovoljen in miren, ter pomislil, da morda postaja navezan na to, da je miren. Neko jutro, ko je poleg njega tiho meditiral, je kar nenadoma butnil imena političnih voditeljev, do katerih je imel močan odpor.
V trenutku se je odzval z občutkom neke vrste močnega besa, ki se je dvigal iz njegovih prsi.
Videl je, kaj se v njem dogaja, in rekel:
»Glej svoje odzive, ne hrani jih. In potem se vrni na svoj predmet koncentracije.«
Matteo Pistono, Meditacija
Spoznajte svoj um
Zbirka Preprosto, Založba Gnostica 2019
- Poglejte si še: 9 praktičnih nasvetov, kako umiriti svoj um
