Številni ste gledali film Matrica. To ni znanstvenofantastični film, temveč dokumentarec o podzavestnih programih. Kot človeška bitja si moramo povrniti svojo moč. Dojeti moramo, da nismo žrtve, temveč smo kreatorji; če verjamemo, da smo žrtve, potem to tudi bomo.
Ameriški molekularni biolog dr. Bruce Lipton je postal svetovno znan leta 2006, ko je bila njegova knjiga Biologija verovanja proglašena za najboljšo znanstveno knjigo leta. V njej je elaboriral tezo, da se ljudje v glavnem ne zavedamo svojih temeljnih predstav in prepričanj o moči uma in duha v našem življenju.
S preprostim jezikom, humorno, z ilustracijami in vsakdanjimi primeri je v knjigi predstavil novo znanost epigenetiko. Gre za nov pogled na biologijo človeka, ki na naše telo ne gleda zgolj kot na golo mehanično napravo, stroj, temveč poudarja vlogo uma in duha, ki imata sposobnost spremeniti našo percepcijo ali določeno prepričanje v trenutku, ko začnemo svojim celicam pošiljati drugačna sporočila.
Znanstvenik je namreč že v poznih šestdesetih letih minulega stoletja odkril, da je prava resnica o zdravju, nagnjenosti k določenim boleznim in splošni usodi človeških bitij v resnici nasprotna temu, kar trdi genetika – da to upravlja naša genetska dediščina.
Dr. Lipton v svojih knjigah, na številnih predavanjih in seminarjih govori o znanstvenih eksperimentih, s katerimi je dokazal, da na zdravje in življenje veliko bolj vplivajo naša nezavedna prepričanja in način, kako živimo, kot pa podedovani geni. Ker se njegova odkritja razhajajo z Darwinovo teorijo in hkrati dokazujejo veljavnost starodavnih duhovnih učenj, je dolgo veljal za čudaka in njegova dognanja so bila proglašena za neutemeljena.
Dr. Lipton pravi, da mu je znanstveno delo popolnoma spremenilo poklicno in tudi zasebno življenje. Svojo prvo znanstveno epifanijo, ki jo je doživel med tuhtanjem o raziskavi celic, ko je spoznal, da geni ne nadzirajo celic, pa tudi nas ne, je opisal v svoji prvi knjigi z naslovom Biologija prepričanj.
Trenutek tega nenadnega spoznanja je zanj pomenil začetek prehoda od antagonističnega znanstvenika k znanstveniku, ki navaja Rumija in verjame, da smo vsi sposobni ustvariti svoja nebesa na zemlji in da večno življenje presega telo.
Dr. Lipton, ljudje torej nismo žrtve svojih genov?
Ljudje verjamejo, da so žrtve svojih genov, da imajo na primer gen raka, gen za srčna obolenja ali za Alzheimerjevo bolezen. Takole razmišljajo: ta svet je nor, jaz pa sem v njem nemočna žrtev. Vendar nova biologija pravi, da je to napačno. Mi nadzorujemo svoje gene, ne oni nas. Resnica je, da geni povzročajo približno en odstotek bolezni, za vse drugo je odgovoren naš način življenja. To je dobro, ker pomeni, da nismo žrtve genov, ampak da lahko svoje življenje kreiramo in spreminjamo.
Naša zavest kreira naše življenje, naše izkušnje?
Na svojih seminarjih govorim o tem, kako funkcionira življenje in kako zavest kreira življenje. Želim poudariti, da je kvantna fizika najresničnejša znanost na našem planetu. Prvi princip kvantne fizike se nanaša na to, kako zavest ustvarja naše življenjske izkušnje. O tem se govori že od leta 1925, sedaj pa biologija, zlasti epigenetika, odkriva mehanizem, s katerim zavest kreira fizično izkušnjo in vedenje. Epigenetika je nova veja znanosti, pravzaprav revolucija, in je nad genetiko. Epi pomeni iznad; medtem ko genetika trdi, da je bolezen pod kontrolo genov, epigenetika pomeni kontrolo nad geni.
Bistvo je v tem, da smo žrtev, če geni kontrolirajo naše življenje; žrtve smo, ker jih nismo izbrali, ne moremo jih niti spremeniti, govorijo pa nam tudi, da se geni vklapljajo in izklapljajo sami od sebe. No, vse to so napačne trditve.
Številni ste gledali film Matrica. To ni znanstvenofantastični film, temveč dokumentarec o podzavestnih programih. V otrokovo podzavest se do sedmega leta življenja vpisujejo programi, po tem pa so ti programi odgovorni za kar 95 odstotkov njegovega življenja.
Jezuiti pravijo: Daj mi sedemletnega otroka in pokazal ti bom, kakšen človek bo. To je znano že 400 let. Programiranje podzavesti je danes veliko preprostejše od tega, kakor so to delali jezuiti. Danes štiriletniki hodijo naokrog z iPadom v roki, to pa je programiranje – um kontrolira gene.
Kot človeška bitja si moramo povrniti svojo moč. Dojeti moramo, da nismo žrtve, temveč smo kreatorji; če verjamemo, da smo žrtve, potem to tudi bomo.
Kako ste se počutili, ko ste spoznali, da človeško usodo v bistvu kontrolira okolje, ne geni? Ste to resnico oklevali razodeti znanstvenim kolegom?
Z njimi sem to skušal podeliti; bilo je zelo razburljivo, ker znanost temelji na predvidevanjih – če veste, kako nekaj deluje, lahko napoveste, kaj se bo zgodilo. Pred eksperimenti sem kolegom rekel: “Lahko spremenim usodo celice, ne da bi spremenil njene genetike, temveč njeno okolje. Te celice bodo čez tri dni postale to in to.” Vendar je bila v tem času genetika velika stvar, vsi so hoteli biti v genetiki, moja zgodba pa je bila popolnoma nasprotna temu. Bil sem sam, en naproti milijonu, in nihče me ni poslušal. To je bilo leta 1967, no, čez 23 let je nastala epigenetika.
Zdaj moderna znanost prihaja do istih spoznanj, o katerih so govorila in jih prenašala vsa starodavna duhovna učenja – da duh upravlja materijo.
To je zanimivo. V duhovna učenja nisem verjel, ker sem znanstvenik, znanstveniki pa verjamejo v gene, molekule, beljakovine … Ko sem začel preučevati celice, sem videl, da ne obstajata dve isti osebi. Če svoje celice vstavim v vaše telo, bo reakcija vašega imunskega sistema: To niso celice! In imunski sistem jih bo uničil. Torej imajo celice svojo identiteto.
Kje je ta identiteta? Na površini celice so podobno kot televizijska antena beljakovine. Te antene nas delajo drugačne od vsake druge osebe. Ne obstajata dve osebi z istimi ‘antenami’.
Kaj je televizijska antena? Sprejemnik signala. Od kod prihaja signal? Ne od znotraj, iz televizorja, prihaja od zunaj, iz okolice. Ko se predvaja televizijska oddaja, televizija pa se pokvari, ali to pomeni, da se je oddaja prenehala predvajati? Ne. Če nabavimo novo televizijo, jo lahko spet gledamo. Predstavljajte si telo kot televizijo in duha kot predvajanje oddaje. Če se telo pokvari, oddajanje še vedno poteka. Telo se lahko spremeni – moško ali žensko telo, belo ali črno – vendar se predvajanje nadaljuje.
Duh je vedno prisoten. Zdaj lahko razumemo, kako duh vodi biologijo – to je epigenetika, duh nad geni. Starodavna duhovna učenja govorijo isto kot sodobna znanost.
Citiral bom Alberta Einsteina: “Polje je edina agencija za upravljanje delcev.” Polje je nevidna energija, delci pa so materija. V kvantni fiziki temu daje obliko nevidna energija. Definicija polja pravi, da je to nevidna premična sila, ki premika fizični svet. Duh je definiran kot nevidna premična sila, ki vpliva na fizični svet. Tako je tudi z ljudmi: mi smo več kot le telo. Mi smo duh, ki nadzoruje telo in to spremeni naš pogled na svet.
Na svoji spletni strani predlagate več tehnik, s katerimi je mogoče spremeniti negativne podzavestne programe in kreirati nove, ki služijo za naše dobro. Med njimi omenjate tehniko emocionalnega osvobajanja (EFT), hipnozo, ponavljanje in tehniko Psych-K. Povejte nam kaj več o vaji Psych-K, ki jo tudi sami uporabljate.
Človeški možgani imajo dva dela – levo in desno hemisfero. Leva polobla je logični um, desna polobla je emotivni um. Do sedmega leta starosti obe hemisferi delujeta istočasno. Poglejte otroke – ti ‘prevzemajo’ vse, kar vidijo in slišijo, podobno kot kamera, ki snema. Po sedmih letih se ta dva uma razdvojita. Čez dan smo kdajpakdaj v logičnem umu, kdajpakdaj v emotivnem. Nikoli obe hemisferi ne delujeta skupaj. Da bi ‘prevzemali’ informacije, kot to počnejo otroci, moramo znova spojiti polobli.
Obstaja vaja, s katero lahko to naredimo, in v tem stanju lahko usvojimo izjavo, prepričanje, ki ga želimo. Kadar sta oba uma integrirana, lahko izrečemo novo prepričanje, ki ga želimo usvojiti, in sicer ga ponavljamo le 10 do 15 minut. To je neformalna psihologija, energijska psihologija brez kemije in zdravil. Na tak način se naši možgani zelo hitro spremenijo in to traja do konca življenja oziroma dokler ne želimo svojega prepričanja ponovno spremeniti.
- Celoten intervju: dr. Bruce H. Lipton: Raka ne povzročajo geni, temveč vedenje, ki se prenaša s staršev na otroka