Med duhovnostjo in narcizmom je TANKA MEJA

29. 6. 2024
Deli
Med duhovnostjo in narcizmom je TANKA MEJA (foto: profimedia)
profimedia

Kako je narcizem lahko vpleten v duhovnost? Mnogo bolj, kot si morda mislimo! 

"Ko sem bila še študentka socialne psihologije, se je moj fant udeležil tedna duhovnega usposabljanja. Govorilo se je, da so se vsa razmerja končala kmalu po tem, ko je eden od partnerjev odšel tja. Vrnil se je z razsvetljenim, vzvišenim pogledom v očeh. On in njegovi soudeleženci so bili v stiku s tistim, kar je zares pomembno - meni, z mojimi trivialnimi zemeljskimi skrbmi, pa tega seveda ni mogel razložiti," piše psihologinja, profesorica, avtorica in raziskovalka Roos Vonk. 

O duhovnem narciszmu je pisalo že več avtorjev, vendar ni bil nikoli empirično raziskan, zato je v ta namen raziskovalka s pomočjo sodelavke razvila vprašalnike, s katerimi sta merili, v kolikšni meri se ljudje vidijo kot duhovno superiorne v primerjavi z drugimi. Ugotovitve so bile zanimive...

Svoje udeležence sta med drugim prosili, naj označijo svoje strinjanje z izjavami, kot so: 'Bolj se zavedam, kaj je med nebom in zemljo, kot večina ljudi' in 'Svet bi bil boljši, če bi tudi drugi imeli vpogled, kot ga imam zdaj jaz'.

Vprašalnike sta posredovali različnim skupinam, vključno z učenci šol čuječnosti in šol energijskega usposabljanja, kjer se udeleženci učijo 'brati avro' ali 'zdraviti čakre'.

Hipotezo, da je duhovna superiornost povezana s samospoštovanjem in s skupnostnim narcizmom, je raziskava pričakovano potrdila. Močno se je nakazala tudi vzročna povezava s težnjo, da sebe vidimo kot vodnika za druge ali da si pripisujemo posebne psihične sposobnosti.

'Superiornost' tistih, ki delajo z energijami

V vseh študijah, ki so jih izvedli, se je izkazalo, da so prav učenci energijskih šol dobivali višje ocene duhovne superiornosti kot vse druge skupine. Prepričani so bili celo, da so 'boljši' od drugih tudi pri lastnostih, ki so sicer v domeni šol čuječnosti (to je: biti v stiku s svojimi čustvi in telesnimi izkušnjami), ne pa tudi v šolah dela z energijami.

"Morda energijske šole privlačijo ljudi, ki že verjamejo, da imajo nadnaravne sposobnosti, in se zato vidijo kot nekaj posebnega. Poleg tega lahko že samo usposabljanje okrepi njihovo samozavest na tem področju: Za razliko od mnogih drugih sposobnosti, ki jih je mogoče meriti z objektivnimi standardi uspešnosti, se tu namreč zdi le malo verjetno, da bi ljudje med energijskim usposabljanjem lahko spoznali, da vendarle niso nadnaravno nadarjeni," je jasna Roos Vonk.

Samo ljudje, kot vsi drugi

Čeprav so omenjene raziskave jasno razkrile samopoveličevanje pri iskalcih duhovnih resnic, pa je njihovo osnovno sporočilo, da je tudi v kontekstu duhovnih ali energijskih učenj mogoče umirjati občutek večvrednosti.

'Prava' duhovna pot je po mnenju raziskovalke "neposreden stik z resničnostjo, kakršna je tukaj in zdaj, vključno z vsem tistim, kar nam ni všeč."

"Misli o lastni domnevni superiornosti pa vendarle kažejo le, da ste samo človek, kot smo vsi, z egom, ki hrepeni po priznanju in potrditvi," še pravi raziskovalka in nadaljuje: "Prav z opazovanjem misli in občutkov duhovnega narcisa v sebi - torej s sledenjem njegovim vzorcem in dinamiki, namesto da bi se pretvarjali, da ste vse to že premagali - boste odkrili, kje v življenju zares ste."

Potreba po boljšem počutju ali potrditvah našega ega je univerzalna in del našega nezavednega sistema. Te potrebe so instinktivne in v nas trdno vgrajene; samodejno uravnavajo naše odzive, kot sta prehranjevanje in pitje. Nezavedni sistem je vedno 'vklopljen', tudi kadar nanj nismo pozorni. Naš zavestni, refleksivni sistem pa lahko deluje le ob zadostni pozornosti.

Sporočilo omenjenih študij skratka ni nekakšno 'sramotenje' ljudi, ki so stopili na pot duhovnega razvoja, temveč je zgolj opomnik na pasti narcisma, ki sicer prežijo na nas povsod v življenju. 

Zdi se, da je notranja skromnost med ljudmi, ki uspejo, tista lastnost, ki je resnično redka. "Ker smo vsi ljudje, se moramo zavedati, da naša nečimrnost vedno tiči nekje v ozadju in je pripravljena našo resnično predanost ter trenutke jasnosti in vpogleda hipno spremeniti v mizerno ego potovanje. Takoj ko se to zgodi, pa cilji, za katere si prizadevamo, nenadoma postanejo zelo majhni. Premajhni, da bi navdihnili druge, in celo premajhni, da bi zadovoljili svoj ego."

Vir: Psychology Today, Roos Vonk

Celoten članek na: metropolitan.si

Preberite si še:

Novo na Metroplay: "Vse več mladih zboli za rakom" | Klara Čampa