"ADD se pojavi pri dojenčku in malčku zaradi stresov v družinskem okolju. Te strese pa ustvarja družba, vendar preden je otrok neposredno izpostavijen popularni kulturi," piše Gabor Maté, ugleden zdravnik, specializiran za nevrologijo, psihatrijo in psihologijo, ki ima tudi sam ADD.
Odgovor na potrebo majhnega otroka po tesnem stiku s staršem ni getoizacija žensk v domove. Odgovor je priznanje celotne družbe, da ni pomembnejše naloge na svetu, kot je skrb za otroke v njihovih najzgodnejših letih.
Veliko manj bi bilo ADD in veliko manj tudi drugih motenj v razvoju, če bi očete in matere spodbujali, naj imajo v otrokovih formativnih letih njegove koristi za najpomembnejše, in jim ne bi odrekali potrebne družbene in ekonomske podpore. Trenutno velja ravno nasprotno. Ne samo, da jim ne pomagamo, zaposlene ženske aktivno kaznujemo, če želijo podaljšati čas, ko so doma in skrbijo za otroke.
Za moške se celo šteje, da ni razumno razmišljati o »prekinitvi kariere«, zato da bi bili del tega procesa. Družba naredi zelo malo, da bi vzpostavila strokovno in
sočutno dnevno varstvo za tiste otroke, katerih starš(i) se v najzgodnejših letih iz takega ali drugačnega razloga ne morejo izogniti temu, da ne bi delali zdoma.
Socialni sistem, zlasti v ZDA, ekonomsko terorizira revne ženske, tako da morajo svoje dojenčke zaupati obupno neustreznim varstvenim situacijam, potem pa se morajo ure in ure vsak dan voziti v slabo plačane službe, ki njihovim družinam komajda zagotovijo dohodek za preživetje.
Učinki motenega družinskega življenja na duševno delovanje se povečajo s kulturnimi vplivi. "Ameriška družba," opažata dr. Hallowell in dr. Ratey, "ustvarja simptome, podobne ADD, v vseh nas. Živimo v kulturi ADD."
Ugotovita, da obstaja nekaj, kar poimenujeta "psevdo ADD", ljudje, ki svoja življenja živijo v skladu s podivjanima družbo in kulturo, ki jih obkrožata, pri tem pa njihovega delovanja ne omejujejo nevrofiziološke značilnost ADD. Lahko izgleda kot ADD od zunaj, od znotraj pa ni.
Kaj so nekatere glavne značilnosti ameriške kulture, ki so tipične tudi za ADD? Hiter ritem. Kratki izseki. Čisti dobiček. Kratki kadri, hitri rezi. Daljinec za TV. Močna stimulacija. Nemir ... Hitrost. Osredotočenost na sedanjost, ni prihodnosti, ni preteklosti. Dezorganizacija... Užitek je vse. Vse se opravi na hitro. Bližnjica. Kar koli že deluje. Hollywood. Borza. Kaprice...
Kulturne pojavne oblike, kot je televizija, pa ne morejo same po sebi ustvariti ADD, če imamo s tem v mislih nevrofiziološko napačno zvezani samouravnavanje in pozornost. ADD se pojavi pri dojenčku in malčku zaradi stresov v družinskem okolju. Te strese pa ustvarja družba, vendar preden je otrok neposredno izpostavijen popularni kulturi.
A kot poudarjata Hallowell in Ratey, lahko kultura hrani ADD in ga okrepi. Trenutni družbeni trendi otežujejo ljudem z motnjo pozornosti, da premagajo svoje težave, povezane z. ADD. Nekatera vedenja, ki jih poganja ADD, se zato lahko zdijo celo zaželena in nagrajujoča.
Niso potrebne preroške sposobnosti, da napovemo, da bo v prihodnosti še več ADD kot danes...
Odlomek iz knjige: Raztreseni um, Izvor in zdravljenje motnje pozornosti, Gabor Maté, založba Primus
Knjiga obravnava naravo vse bolj razširjene in precej nerazumljene motnje pozornosti (ADD). Ker se s to motnjo že vse življenje spopada avtor sam, z ADD pa so bili diagnosticirani tudi njegovi trije otroci, je knjiga napisana z zelo iskrenega osebnega vidika.
Poglejte si še:
- Dr. Gabor Maté: "Represija čustev je depresija"
- Kaj je vzrok za "ADHD" pri otrocih? (odgovarja Aleš Ernst)
- 13 citatov Gaborja Matéja, ki odlično pojasnjujejo odnos med travmo iz otroštva in zasvojenostjo
POGLEJTE SI PODKAST s psihiatrom in psihoterapevtom o psihatriji, psihoterapiji, depresiji, antidepresivih in travmah: