Preberite si pogovor z Gregorjem Obronkom, ajurvedskim, marma in aromaterapevtom, ki se z Ajurvedo ukvarja že več kot tri desetletja.
Vonj je eden najhitrejših načinov, kako se nekaj dotakne našega spomina. Nekateri vonji nas v trenutku spomnijo na določen kraj, osebo ali obdobje življenja, drugi v nas vzbudijo občutek domačnosti, svežine ali umirjenosti. Prav v tem posebnem odnosu med rastlinami, njihovimi vonji in človekom se skriva svet aromaterapije.
O njem smo se pogovarjali z Gregorjem Obronkom, ajurvedskim, marma in aromaterapevtom, ki se z Ajurvedo ukvarja že več kot 30 let. Svoje znanje je nadgradil s formalnim izobraževanjem za ajurvedskega terapevta ter pozneje še na področju aromaterapije. Danes pri svojem delu povezuje Ajurvedo, marma terapijo in aromaterapijo.
View this post on Instagram
Gregor, kako se aromaterapija povezuje z Ajurvedo?
Aromaterapija se z Ajurvedo zelo lepo dopolnjuje. Skupni temelj obeh so zdravilne rastline in njihovo delovanje na telo in počutje, zato ju tudi v svoji praksi in pri svetovanjih zelo rad povezujem.
Posebnost aromaterapije je, da lahko preko vonja deluje zelo hitro. Vonjalni dražljaji so neposredno povezani z deli možganov, ki sodelujejo pri čustvih, spominu in odzivanju živčnega sistema. Pri ajurvedskih zeliščnih pripravkih je pot drugačna – zaužita zelišča gredo skozi prebavo in presnovo ter na telo delujejo bolj sistemsko.
Prav zato se mi zdi kombinacija obojega zelo dobra: z aromaterapijo lahko človeka podpremo neposredno preko vonja in čutil, z ajurvedskimi pripravki pa telo podpremo še od znotraj.
Ali bi za različna ajurvedska neravnovesja izbrali različne vonje?
Seveda. Za različna neravnovesja, različne doše in različne tipe ljudi izbiramo tudi različna eterična olja. Obstajajo sicer splošna priporočila, vendar pri svojem delu tako rastlinske pripravke kot eterična olja vedno izbiram čim bolj individualno.
Dober primer je sivka, ki jo poznamo skoraj vsi in jo pogosto dojemamo kot zelo univerzalno olje. Pomirja in zato lepo uravnoveša Vata došo, hkrati ima hladilen značaj, zato jo lahko povezujemo tudi z uravnovešanjem Pitte doše. Toda če je Pitta v močnem neravnovesju in je človek že zelo razdražen ali preobčutljiv, ga lahko v tistem trenutku zmoti tudi sicer prijeten vonj sivke. Zato pri aromaterapiji ni pomembna samo teorija, ampak predvsem odziv posameznika.
Pri svojem delu uporabljam eterična olja Oshadhi, znamke z dolgo tradicijo, ki je dobro poznana tudi med profesionalnimi aromaterapevti. Pri terapevtski uporabi mi je namreč zelo pomembno, da poznam izvor, kakovost in natančno botanično opredelitev olja.
Zelo rad uporabljam tudi že pripravljene mešanice eteričnih olj oziroma sinergije. Stranka jih lahko najprej povonja in takoj vidimo, kako se na določen vonj odzove. Šele nato priporočim tisto, ki ji v tistem trenutku najbolj ustreza.
Prednost sinergij je, da več premišljeno izbranih olj deluje skupaj, mešanica pa je že usmerjena v določen namen – na primer sprostitev, notranji mir, fokus ali poživitev. Za uporabnika je to tudi veliko bolj praktično, saj mu ni treba kupovati množice različnih olj in jih nato brez ustreznega znanja mešati doma.
Katere vonje bi priporočil nekomu, ki je pod stresom?
Tu je težko dati povsem posplošen odgovor. Ajurveda vedno poskuša pogledati nekoliko globlje in najprej razumeti vzrok težave, ne samo posledice. Zato pri človeku, ki je pod stresom ali težko umiri misli, ne začnem z vprašanjem, katero eterično olje naj uporabi, ampak najprej pogledam, kaj se v njegovem življenju dejansko dogaja. Včasih je treba najprej urediti življenjski slog, počitek, ritem dneva ali druge obremenitve, šele nato pridejo na vrsto eterična olja ali zeliščni pripravki.
Tudi pri vonjih se ne držim univerzalnih receptov. Tako kot se ljudje razlikujemo po obrazu, značaju ali okusih, se razlikujemo tudi po tem, kako doživljamo posamezne vonje. Eno olje lahko nekoga zelo umiri, drugega pa naredi še bolj nemirnega.
Pomembno je tudi, zakaj je človek pod stresom. Je to trenutna napetost pred izpitom, dolgotrajna preobremenjenost, izguba bližnjega, težave v službi ali preprosto izčrpanost? Že samo to lahko precej spremeni izbor olja. Nekoga bo pomiril sladek, topel vonj geranije, drugega sivka, spet tretjemu bo morda bolj ustrezal celo ingver ali kakšen bolj zemeljski vonj.
V ajurvedskem delu uporabljam tudi Oshadhi, ker imajo poleg posameznih eteričnih olj tudi posebej oblikovane mešanice, povezane z ravnovesjem Vate, Pitte in Kaphe. Če pa bi moral odgovor vseeno nekoliko poenostaviti, bi pri nemiru in preobremenjenih mislih najprej pogledal mešanice Vata, Prana Vata ali Relax – seveda vedno glede na posameznika in njegov trenutni odziv na vonj.
Če smo zvečer napeti in se težko umirimo….
Izberemo mehkejše, pomirjujoče in prizemljujoče vonje, na primer sivko, bergamotko, rimsko kamilico, bosvelijo ali sandalovino. Zvečer ne potrebujemo več dražljajev, ampak signal telesu, da lahko počasi izklopi.
Kaj pa, če smo čez dan utrujeni, brez energije…
Takrat posežemo po svežih, živahnih vonjih, kot so limona, grenivka, rožmarin, poprova meta ali kardamom. Dober poživljajoč vonj nas ne preobremeni, ampak nam pomaga ponovno zbrati energijo in fokus.
Kako še lahko aromaterapijo vključimo v svoj vsakdan?
Pravzaprav je eden od namenov aromaterapije tudi ta, da se človek z nekaj osnovnega znanja nauči eterična olja varno uporabljati sam in ni vedno odvisen od terapevta. Aromaterapijo lahko zelo preprosto vključimo v vsakdan – doma, v avtomobilu, na delovnem mestu ali takrat, ko potrebujemo nekaj minut zase.
Veliko podjetij nas je že kontaktiralo z vprašanji, katera eterična olja in kateri način razprševanja bi bil primeren za delovne prostore. Tudi tam je treba razmišljati premišljeno, saj isti vonj ne ustreza vsem. Za pisarno bomo na primer izbirali drugačne mešanice za koncentracijo in zbranost kot za prostor, kjer želimo ustvariti bolj umirjeno vzdušje.
Sam imam skoraj vsak dan v žepu osebni inhalator, v katerega dam eterično olje ali mešanico, ki jo v določenem obdobju potrebujem. To je eden najbolj preprostih načinov uporabe, ker je vonj namenjen samo meni in z njim ne obremenjujem ljudi okoli sebe. Zelo priljubljeni so tudi avtomobilski difuzorji, saj lahko na poti izberemo vonj, ki nas osveži, pomaga pri zbranosti ali pa nas po napornem dnevu nekoliko umiri.
Vedno pa poudarjam, da ni pomembna samo kakovost eteričnega olja, ampak tudi način, kako ga uporabljamo. Če želimo aromaterapijo uporabljati bolj ciljno, sam dajem prednost difuzorjem, ki olja ne segrevajo. Zelo primerni so na primer razpršilniki, v katere se vstavi steklenička eteričnega olja, ali nežni ventilatorski difuzorji, pri katerih olje nakapamo na posebno površino in ga zrak postopoma razprši po prostoru.
Ultrazvočni difuzorji so danes zelo razširjeni in so lahko povsem primerna izbira za odišavljanje prostora, vendar je pomembna kakovost naprave, pravilna uporaba in tudi količina eteričnega olja. Pri terapevtskem delu imam osebno raje načine brez vode in brez segrevanja, saj tako eterično olje čim manj spreminjamo.
Manj priporočam klasične izparilnike s svečko oziroma neposrednim segrevanjem. Eterična olja so sestavljena iz zelo hlapnih aromatičnih molekul in višje temperature lahko izničite terapevtski učinek. Prostor bo sicer še vedno dišal, vendar pri aromaterapiji ne iščemo samo prijetnega vonja, pomembno je tudi, kako z eteričnim oljem ravnamo.
Še kakšen nasvet za varno uporabo aromaterapije doma?
Prvo pravilo je, da izberemo res kakovostna eterična olja preverjenega proizvajalca. Oznaka BIO je dobrodošla, vendar sama po sebi še ne pove vsega o kakovosti olja. Pomembni so tudi botanično ime rastline, njen izvor, uporabljeni del rastline, način pridobivanja ter sledljivost olja. Pri aromaterapiji namreč ne kupujemo samo prijetnega vonja, ampak zelo koncentriran rastlinski izvleček.
Drugo pravilo je zelo preprosto: pri eteričnih oljih več ni bolje. To je ena najpogostejših napak pri domači uporabi. Če prostor prijetno diši, še ne pomeni, da mora difuzor delovati več ur. Pogosto je dovolj krajša, občasna uporaba, pri kateri naredimo tudi premor. Nos se namreč na vonj hitro navadi, zato olja po določenem času skoraj ne zaznamo več, čeprav je še vedno prisotno v prostoru.
Eteričnih olj tudi ne nanašamo kar nerazredčenih na kožo. To niso parfumi. Za uporabo na koži jih praviloma ustrezno razredčimo v kakovostnem rastlinskem olju, pri čemer je treba poznati tudi posebnosti posameznega eteričnega olja.
Za domačo uporabo imam torej najraje difuzorje, ki eteričnih olj ne segrevajo. Sam dajem prednost predvsem ventilatorskim in drugim razpršilnikom brez segrevanja, kjer olje uporabljamo neposredno. Ultrazvočni difuzorji so lahko prav tako primerni, če jih uporabljamo pravilno, manj pa priporočam klasične izparilnike s svečko, kjer je olje izpostavljeno višji temperaturi.
Posebna previdnost je potrebna tudi pri majhnih otrocih, nosečnicah, starejših, ljudeh z določenimi zdravstvenimi težavami in pri domačih živalih. Eterična olja so naravna, vendar "naravno" ne pomeni avtomatično tudi "neomejeno varno".
Če bi moral varno domačo aromaterapijo povzeti v enem stavku, bi rekel: izberite kakovostno olje, uporabite ga malo in mu dajte čas, da naredi svoje.
Kako torej izbrati pravo eterično olje zase?
Pri izbiri eteričnega olja upoštevamo svojo konstitucijo, trenutno neravnovesje in predvsem namen uporabe. V Ajurvedi zato ne izbiramo samo po načelu: to olje je za Vato, to za Pitto in to za Kapho. Nekdo je lahko po konstituciji izrazito Pitta, pa ima zaradi izčrpanosti trenutno povečano Vato – in takrat izbiro prilagodimo trenutnemu stanju.
Pomemben je tudi naš odziv na vonj. Zato vedno svetujem, da olje pred nakupom povonjamo in se ne vprašamo samo: "Ali mi lepo diši?", ampak predvsem: "Kaj ta vonj naredi z menoj?" Me umiri, sprosti, prizemlji, zbistri misli ali me morda še dodatno vznemiri?
Aromaterapevt nam lahko pomaga zožiti izbor, končna izbira pa mora ustrezati tudi človeku. Pravo eterično olje ni vedno tisto, ki najlepše diši, ampak tisto, po katerem se v vas nekaj umiri, odpre ali postavi na svoje mesto.
Je bolj primerna uporaba v difuzorju, inhalacija ali nanos na kožo?
Vsak od teh načinov ima svoje prednosti. Ni vprašanje, kateri način je najboljši, ampak kaj želimo z aromaterapijo doseči.
Tudi različne aromaterapevtske tradicije so skozi zgodovino dajale prednost različnim načinom uporabe. Angleška šola je bila močno povezana z masažo in uporabo eteričnih olj, razredčenih v rastlinskih oljih, medtem ko se je drugod razvijal bolj kliničen in širši pristop. Sam najraje kombiniram različne načine, vedno glede na človeka in namen uporabe.
Če želimo predvsem vplivati na počutje, razpoloženje, zbranost ali ustvariti določeno vzdušje v prostoru, sta inhalacija in difuzija zelo praktični. Difuzor preprosto vključimo, ko pridemo domov, žepni inhalator pa ima še eno veliko prednost – uporabljamo ga samo takrat, ko ga potrebujemo, in z vonjem ne vplivamo na vse ljudi v prostoru.
Nanos na kožo je nekoliko drugačen. Sam se na primer po tuširanju pogosto namažem s tankim slojem kakovostnega rastlinskega olja, denimo mandljevega ali sezamovo, ki mu dodam izbrana eterična olja. Tako aromaterapija postane del vsakodnevne nege in nekakšen majhen osebni ritual.
Pri nanašanju na kožo pa potrebujemo več znanja. Pomembno je, katera eterična olja izberemo, v kakšni koncentraciji jih uporabimo in komu je mešanica namenjena. Zato začetnikom pogosto svetujem posvet z aromaterapevtom ali uporabo že pripravljenih, varno razredčenih mešanic. Pri nas ljudje radi posegajo na primer po mešanicah Brez stresa, Relax po športu ali 1001 noč – predvsem zato, ker jim ni treba doma ugibati, koliko česa zmešati.
Meni je najlepše, ko aromaterapija ni nekaj, kar uporabimo samo takrat, ko imamo težavo, ampak postane majhen del vsakdanjega življenja. Včasih je to nekaj kapljic v difuzorju, drugič inhalator v žepu, tretjič pa olje, ki ga po tuširanju nanesemo na kožo. Pravi način uporabe je tisti, ki ga znamo uporabljati varno in ki se naravno vključi v naš vsakdan.
In katera napaka pri uporabi eteričnih olj je najpogostejša?
Največja napaka je verjetno ta, da eterična olja zaradi njihove naravnosti podcenjujemo. Naravno še ne pomeni nedolžno – eterična olja so izredno koncentrirane rastlinske substance.
Prva težava je že izbira nekakovostnih ali slabo opredeljenih olj. Če ne poznamo izvora, botanične vrste, načina pridobivanja in kakovosti olja, pravzaprav ne vemo natančno, kaj uporabljamo.
Druga zelo pogosta napaka je pretiravanje. Pri eteričnih oljih ljudje pogosto mislijo, da bo več kapljic pomenilo večji učinek, vendar je pogosto ravno nasprotno. Manjša, premišljena količina je praviloma boljša kot prekomerna uporaba.
Previden sem tudi pri receptih s spleta. Danes lahko v nekaj sekundah najdemo priporočilo za skoraj vsako težavo, vendar pogosto ne vemo, kdo ga je napisal, na kakšnem znanju temelji in ali je sploh primerno za nas. Posebej bi opozoril na oralno uživanje eteričnih olj. To ni področje za domače eksperimentiranje in brez res poglobljenega znanja aromaterapije ga odsvetujem.
Še posebej previdni moramo biti pri majhnih otrocih. Njihov organizem ni samo pomanjšana različica odraslega in nekatera olja oziroma načini uporabe zanje niso primerni. Če nimamo ustreznega znanja, je bolje vprašati strokovnjaka, kot eksperimentirati.
Pomembno je tudi pravilno shranjevanje. Eterična olja naj bodo dobro zaprta, zaščitena pred svetlobo in toploto ter naj stekleničke ne stojijo po nepotrebnem odprte. Sčasoma namreč oksidirajo, kar lahko spremeni njihovo sestavo in poveča možnost draženja kože.
Če bi moral vse skupaj strniti v eno pravilo, bi rekel: eterična olja uporabljajmo z enakim spoštovanjem, kot ga imamo do njihove moči.
Več na: ajur-veda.si
Poglejte tudi: