Kaj vse lahko doživlja oseba, ki ima ADHD?
Dober primer, kako delujejo moje misli, je, ko berem knjigo ali karkoli drugega. Preberem eno stran, a ko pridem do dna te strani, ugotovim, da sem razmišljal o nečem drugem in nisem zares prebral strani, čeprav sem bral. Torej grem prebrati stran še enkrat. Preberem nekaj stavkov in ko pridem do dna strani se zgodi ista stvar. Ponovno preberem stran, tokrat bolj skoncentriran. Zmoti me dejstvo, da se osredotočam ... in do te točke dejansko preberem in posrkam morda polovico strani. To ni pretiravanje. Pravzaprav bi to veljalo za razvodenelo različico dejanskih dogodkov.
Ni treba posebej poudarjati, da sem bil v šoli popolnoma zanič. Učitelji so se v osnovni šoli norčevali iz mene. To je bila sredina sedemdesetih let in ADHD ni bil niti približno poznana ali priznana stvar. Bil sem neuspešen. Nisem mogel razumeti koncepta šole in učenja. Namesto tega sem se odločil risati. Nenehno sem se zapletal v težave, ker mi je bilo dolgčas in sem se soočal s situacijami, ki jih preprosto nisem mogel razumeti.
Učitelji so mislili, da sem nebodigatreba, ki se noče prilagoditi in opravljati dela. To se je nadaljevalo do zadnjega razreda. Nenehno sem dobival slabe ocene. Vedno sem zabredel v težave. Bežal sem iz razreda in sedel v knjižnici, kjer sem risal. Rad sem risal.
Ko je oče naju z bratom preselil v drugo mesto, sem bil v osmem razredu. Ker sem prihajal iz Los Angelesa, sem bil iz praktično druge kulture. Bil sem surfarski otrok, ki je bil zdaj v kavbojski šoli. Padel sem naravnost med neprilagojene odpadnike. Otroke, ki so redno hodili v dom za mladoletnike. Sprejeli so me, stkal sem prijateljstva. Poslušali smo Led Zeppelin, AC-DC, Black Sabbath in kadili. Bolj kot ne sem začel odpisovati šolo. Nekega dne se je pojavil moj prijatelj z majhnimi okroglimi belimi tabletami z dvema črtama, da bi jih lahko razdelili na četrtine…. amfetamin.
V tistem trimesečju je moj prijatelj skoraj vsak dan prihajal s petimi belci, zavitimi v folijo. Vsak dan sem obiskoval pouk. Zanimalo me je predavanje. Bral sem poglavja, delal domače naloge, opravljal teste in dobil spričevalo, ki je imelo dobre ocene. Sploh se nisem zavedal, kaj se dogaja. Bil sem navdušen nad zgodovino...
Sčasoma učinkovitost ni bila več na voljo. Do konca naslednjega trimesečja sem opustil šolo. Kot mlada odrasla oseba sem taval po mestu. Takrat sem spoznal druge droge. Še vedno brez diagnoze in z zelo nizko samopodobo, ker sem bil neuspešen.
Diagnozo ADHD so mi postavili šele potem, ko sem več let uporabljal speed. Bil sem napol delujoč odvisnik.
Zdaj, ko sem starejša odrasla oseba, sem zdravstveni ustanovi priznal, da sem bil nekoč odvisen od drog, vendar mi zaradi tega niso hoteli predpisati nobenih zdravil, ki bi bila vsaj približno učinkovita.
Vedno se sprašujem, kakšno bi bilo moje življenje zdaj, če bi mi postavili diagnozo prej in mi predpisali rešitve, ki bi mi omogočale, da delujem kot vsi moji vrstniki v šoli. ADHD je "jeba". Za tiste, ki verjamejo, da se pretvarjamo ali da je ADHD zarota velike farmacije za zdravljenje otrok .... Rad bi, da preživijo dan z menoj. Lahko vam zagotovim, da bi imeli o tej temi povsem novo mnenje.
Obožujem svojo trenutno zdravnico, sočustvuje z menoj, vendar se ne želi počutiti odgovorno za moj srčni infarkt ... rekla je, da zato ne bo razmišljala o predpisovanju kakršnih koli zdravil na osnovi stimulansov, dokler ne bom nehal kaditi ...
POGLEJTE! Zunaj je veverica! Mmm.. Všeč mi je pomfrit. Mislim, da sem pustil prižgan televizor. Sprašujem se, kaj trenutno počne moj pes... Na pomoč?
Sean Stevens, quora.com
- Preberite si še: Dr. Gabor Maté: "Med ADHD in zasvojenostjo obstaja tesna povezava."
- Kaj je vzrok za "ADHD" pri otrocih? (odgovarja Aleš Ernst)
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj