"Neizogiben del partnerstva so poleg vsega prijetnega prav gotovo tudi konflikti, nesporazumi in besede oz. dejanja ljubljene osebe, ki lahko v nas sprožijo občutke bolečine, strahu, tesnobe...," pravi Javor Škerlj Vogelnik, mednarodni certificiran trener nenasilne komunikacije.
Partner "žal" ni kriv
Pomembna stvar v partnerski dinamiki je, poleg medsebojne povezanosti, podpore in ljubezni, tudi postavljanje mej in stik z lastnim centrom ter aktivno prevzemanje odgovornosti za lastne občutke in doživljanje znotraj naših teles.
Šele takrat, ko odrastemo v dejstvo, da smo sami odgovorni za energijski naboj občutkov, ki se sprožajo znotraj naših teles, lahko pričnemo z učenjem preobražanja in alkimije tovrstnih občutkov. Na tak način tudi požanjemo več lastne moči, ki jo lahko nato bolj zavestno usmerjamo v kokreacijo odnosa, kakršnega si želimo.
Tako lahko izstopimo iz začaranega kroga »drame«, ko drug drugega okrivljamo in obtožujemo ter tovrstni začaran krog pretvorimo v krog zdravljenja in opolnomočenja tako zase kot za partnerja.
Ljubljena oseba, s katero se odločamo preživljati čas torej nikakor in nikoli ne more biti odgovorna ali »kriva« za to, kako se mi sami počutimo.
Naše počutje in skrb za naše potrebe so naša lastna odgovornost in prav tako je naša odgovornost, da znamo svoje potrebe jasno artikulirati in jih skomunicirati s partnerjem ter jih podpreti s konkretnimi izvedljivimi prošnjami in predlogi.
Enako velja dejstvo, da mi sami nismo in ne moremo biti odgovorni za to, kako se naš partner/ka počuti. Imamo pa seveda drug na drugega vpliv in lahko v veliki meri drug drugega podpiramo ter smo si v doprinos k lepoti življenja ter k osebni rasti ali pa si življenje otežujemo.
Zakaj je pomembno razmejevanje znotraj partnerskega konflikta?
Ko nas partner/ka obtožuje ali v pričo nas povzdigne glas, je pomebno, da se naučimo razmejitve. Pomembno je zavedanje, da je obtoževanje ali kričanje zgolj tragičen izraz določene partnerjeve nezadovoljene potrebe, ki je žal ni sposoben/sposobna v danem trenutku skomunicirati na drugačen način.
Kaj lahko torej naredite ko partner/ka na vas kriči?
- Zavedajte se, da njihovo počutje in kričanje nima direktne veze z vami, četudi vas na vso moč skuša prepričati, da ste vi krivi/odgovorni za njegovo/njeno jezo, slabo počutje... Dejstvo je, da je v svojem lastnem procesu in energije svojih lastnih občutkov, ki se v njem sprožajo, ni sposoben aktivno obvladovati.
- Skušajte prisluhniti sporočilu, ki se skriva izza besed vašega partnerja/partnerke.
Vsak besedni izraz vašega partnerja (tudi obtožbe, kritike, kričanje...) so poizkus zadovoljevanja določene njihove potrebe. Skušajte se vprašati, kako se morda vaš partner takrat počuti, kaj je tisto kar mu je v dani situaciji resnično pomembno oz. kaj je morda ogroženo in za to povzdiguje glas?
- Ko partner kriči, to zelo verjetno počne, ker si želi biti slišan in ker določena njegova potreba ni zadovoljena. Preusmerite fokus na njegove (nezadovoljene) potrebe in jih skušajte identificirati (slišanost, spoštovanje, intimnost, varnost, upoštevanost, mir...).
- Spomnite se, da je kričanje lahko tudi način za sproščanje lastnih napetosti in potlačenih čustev. Morda se partner še ni naučil veščin za obvladovanje in transformacijo lastnih čustev, ki se v njem tekom dneva nabirajo iz različnih razlogov?
- Vrnite se v stik s seboj. Če partner pričo vas kriči, obstaja verjetnost, da njegovo kričanje v vas sproži določeno čustveno reakcijo. Partner je torej sprožilec za vaše občutke, ni pa vzrok za vaše občutke! Ponovno se spomnite razmejitve in prevzamite odgovornost za lastno četudi intenzivno čustveno doživljanje v telesu.
- Če začutite, da se v vas sproža čustveni energijski naboj, ga skušajte pri sebi v tišini identificirati in ovekovečiti. Pri tem pomaga stik s telesom, s tlemi (gravitacija), fokus na globoko dihanje.
- Ovekovečite svoje lastne občutke in trenutne nezadovoljene potrebe. Skušajte jih srečati, bolje spoznati, zaobjeti kot del vašega celotnega bitja. To lahko storite v tišini, prav tako pomaga globoko dihanje in notranji sočuten zaobjem vsega, kar se v vas dogaja.
- Ko uspete ugotoviti, katere so partnerjeve nezadovoljene potrebe, jih prav tako ovekovečite. Vse to lahko storite v tišini sami pri sebi.
- Partnerju prisluhnite in mu dajte prostor, da se izrazi. Medtem ko kriči, lahko skušate prisluhniti esenci njegovega sporočila (potrebe), ki se skriva izza njegovih besed, po drugi strani lahko v tišini opazujete in preobražate lastne čustvene procese znotraj vašega telesa.
- Če se le da, ostanite prisotni in v stiku s partnerjem, a v tišini, dokler se partner ne pomiri.
- Šele nato spregovorite na način, da najprej skušate povzeti njegovo počutje in njegove potrebe.
- Ko je partner slišan, si vzamite prostor, da se tudi vi izrazite in partnerja povabite, da v čimvečji polnosti prisluhne tudi vam in vašemu doživljanju.
- V kolikor je čustvena intenziteta pogovora prevelika ter izgubljate stik s seboj in s partnerjem, je priporočljivo, da se iz pogovora umaknete in se v dialog vrnete kasneje, ko ste bolj pomirjeni. V času umika, pa lahko predelate lastne občutke ter vzpostavite stik z vašimi potrebami oz. poiščete vstrezno pomoč (prijatelja, terapevta, mediatorja...)
V septembru ste vabljeni na 2 delavnici:
1. Uvodna delavnica NVC komunikaicje; Vpliv čustvene inteligence na komunikacijo
2. Delavnica; Komunikacijske veščine za vodje
Delavnico vodi mednarodni certificiran trener Javor Škerlj Vogelnik, ki se s pristopom ukvarja zadnjih 7 let.
Več informacij o delavnici najdete na: TUKAJ in na njegovi uradni spletni strani: javorvogelnik.com
- Preberite si še: Ali lahko kričanje izboljša odnose?
Novo na Metroplay: "Depresija nas prisili, da se ustavimo" | Aleš Ernst