Preden si predstavljate moškega fantka v pajkicah, naj povemo, da gre pri sindromu Petra Pana v resnici za čustveno nezrelo osebo, ki ima težave pri prevzemanju odgovornosti in obveznosti odraslega življenje. Morda je tak moški zabaven za flirtanje, toda ko začneta živeti skupaj, se vam kar naenkrat zazdi, da ste postali njegova mama.
Kaj je sindrom Petra Pana?
Izraz je postal izjemno priljubljen, potem ko je psiholog Dan Kiley leta 1983 naslovil svojo knjigo The Peter Pan Syndrome, kar je postalo neuradno ime za to diagnozo.
Na kratko, gre za odraslo osebo, ki noče odrasti. V bolj strokovnem jeziku gre za »pojem populistične psihologije, ki se nanaša na posameznike, ki imajo težave pri sprejemanju tipičnega odraslega načina življenja ali s težavo vzdržujejo pomembne odnose.« Sindrom Petra Pana lahko predstavlja resno težavo in je v nekaterih pogledih podoben duševnim težavam, kot so narcisizem, depresija in anksioznost.
- Več o sindromu PETRA PANA si preberite TUKAJ.
Morda je tak moški zabaven za flirtanje, toda ko začneta živeti skupaj, se vam kar naenkrat zazdi, da ste postali njegova mama.
Kdo lahko dobi sindrom Petra Pana?
Sindrom Petra Pana lahko ima katera koli odrasla oseba, vendar strokovnjaki pravijo, da je veliko pogostejši pri moških. Pojasnjujejo, da bi to lahko bilo zaradi naše toksične patriarhalne kulture.
Ženske so namreč opredeljene kot osebe, ki skrbijo za vse: upravljajo gospodinjstvo ter nosijo večji del mentalnega bremena in čustvenega dela, potrebnega za izpolnitev vseh teh obveznosti, kar vse lahko omogoči in okrepi slabo vedenje pri moških.
K temu pa veliko pripomore tudi permisivna vzgoja mladih fantov. S tem, ko starši fantov ne poučujejo odgovornosti ali jih ščitijo pred nelagodjem, lahko ti kot odrasli začnejo kazati pomanjkanje čustvene zrelosti, kar vodi v otročje vedenje.
Kako lahko sindrom Petra Pana vpliva na odnose?
Sprva bo partner igriv, zabaven in vse, kar ste hoteli. Morda se boste počutili, kot da ste zadeli na loteriji, in komaj čakali, da spoznate njegove starše.
A ko se enkrat ujamete v ritem, se začne vse rušiti. Počutite se kot starš, ki svojega izgubljenega otroka opominja, naj se loti svojih opravil. Ali pa iščete čustveno bližino, medtem ko gledate, kako (spet) igra Grand Theft Auto. Počasi boste začeli gojiti zamere in se ujeli v začaran krog, dokler ne bo naslovljeno jedro problema.
Je ta sindrom ozdravljiv?
Da, vendar le če je oseba pripravljena si priznati težavo, premagati strah pred odgovornostjo in jasno pogledati v jedro težave.
Kot partner pa se morate umakniti korak nazaj in razmisliti o tem, kaj bi vašega partnerja motiviralo k spremembi vedenja. Ne moremo namreč prisiliti drugih, da poiščejo pomoč, vendar lahko postavimo meje. Najpomembnejše pa je, da vprašate sami sebe, s čim vi doprinašate, da ima partner takšno vedenje?
Pogovorita se, kaj je za vaju sprejemljivo in kaj ni ter poiščita pomoč, če sama ne prideta do jedra problema.
Povzeto po Oprahdaily.com
