Kaj storiti, ko ugotoviš, da si se znašel v odnosu z narcisom? Odgovarja Aleš Ernst

16. 2. 2023
Deli
Kaj storiti, ko ugotoviš, da si se znašel v odnosu z narcisom? Odgovarja Aleš Ernst (foto: shutterstock)
shutterstock

Kaj storiti, ko ugotoviš, da si se znašel v odnosu z narcisom oz. z nekom, ki ima narcistično osebnostno motnjo? Odgovarja Aleš Ernst, avtor in učitelj AEQ metode, v Sensa podkastu. 

Prva stvar je sprejeti, da z narcisom je lahko samo drug narcis. Če je nekdo v vlogi žrtve dolgo oziroma kronično, potem tudi ta oseba, ki je v vlogi žrtve, nima dobrega stika s svojo notranjostjo, tako kot je nima narcis, ki je storilec. 

Osnovna značilnost osebe, ki ji lahko rečemo narcis ali da ima narcistično osebnostno motnjo, je, da zaradi preslabe notranje povezave, zaradi premajhnega vpliva interocepcije in intuicije na delovanje njegove zavesti, pretirano izkorišča odziv okolja. Na osnovi odzivov iz okolja definira, kakšen je on. Premajhen je notranji vpliv na njega in zaradi premajhnega notranjega vpliva mu postane preveč pomemben zunanji vpliv. Zaradi tega, ker mora s časom povečevati jakost tega vpliva okolice na njega, postane bolj brezobziren, vedno bolj okruten, zato da sproža vedno močnejše reakcije okolice. Podobno kot mora recimo odvisnik od droge dozo povečevati, zato ker se razvije odpornost na določeno koncentracijo kemične substance. Pri narcisu je podobno. 

Kdor ima soliden stik z notranjostjo bo narcisa relativno hitro definiral in se bo od njega odmaknil ter ne bo mogel postati kaj več kot akutna žrtev. Če pa govorimo o kronični žrtvi, ki je z narcisom v dolgoletnem odnosu, pa vemo avtomatsko, da je tudi na drugi strani oseba, ki se ne čuti dobro.

Jaz izraza "narcis" niti ne uporabljam. Meni je pomembno, kako močno iracionalen del človeka vpliva na racionalni del in zakaj je ta medsebojna povezanost med iracionalnim in racionalnim v človeku neprimerna, napačna ali preslaba in to potem osebo vodi v nekvalitetno vedenje. Določenim takšnim vedenjem lahko potem rečemo tudi narcistična. 

Pri vseh kroničnih vedenjskih stanjih, ko nekdo s svojim vedenjem dolgoročno ne zmore dvigniti kvalitete svojega življenja, je ta isti problem. Vpliv iracionalnega na racionalno je neprimeren in oseba z razumom ne zna sprejeti dejstva, kaj ima vse v svojem telesu, ne zna primerno poimenovati teh stanj in področji, in potem ne zna na primeren način najti boljše rešitve. 

Celostna sprememba je izvedljiva, samo, če smo pripravljeni na neprijetnosti soočenja z dejstvi tega, da smo recimo kronične žrtve.

Poslušajte celotno razlago v Sensa podkastu: 

Več informacij na: aeq.si

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel