Ali je večina sveta padla v trans strahu? Kaj lahko naredimo, da obnovimo svojo prožno odpornost, notranjo radost in zavestni odziv?
Ponavadi je strah na dnu nerešenih vprašanj. Strah preprečuje, da bi prepoznali svojo pot v življenju, da bi sledili temu, kar nam daje veselje. Strah nam preprečuje, da bi zavestno odgovorili, sodelovali v življenju kot celovito bitje. Primer dnevnega odmerka strahu so razne novice in dnevna poročila. Izjemen tempo in stopnjevanje slabih novic ter dejavniki t.i. kovid krize večino ljudi držijo v nenehnem stanju stresa/strahu/zakrčenja.
»Sovražnik je strah. Mislimo, da je to sovraštvo, vendar je strah.«
- Mahatma Gandhi
Ko nas je strah, ne moremo razmišljati iz prostora mirnosti in jasnosti. Takrat smo nagnjeni k katastrofiziranju, zataknjeni v določenih mislih in stopnjevanju adrenalina (z obtoževanjem, samokritiko, napadanjem) kot neobnovljivega vira goriva. Svojega prefrontalnega korteksa ne moremo uporabiti za reševanje problemov niti ne vidimo jasno. Ne moremo dostopati do svojih limbičnih možganov, da bi se povezali ali pa dali in prejeli bistveno človeško hranilo: pozornost. Pristanemo v plazilskem svetu v svojem možganskem deblu z avtomatsko stresno reakcijo »boj, beg, zmrzni«.
Strah spreminja naše odnose
Ko se prestrašimo, nas možgani ločijo od drugih ljudi. Drugi so takrat videti tuji. Vaš prestrašeni jaz oz. ego lahko druge ljudi obravnava kot predmete in ovire, ker z njimi ne čutite srčne povezanosti ali jih celo ne prepoznate kot soljudi. Sčasoma se lahko strah spremeni v prezir in opravičuje celo nasilje. Mi proti njim. Strah spodbuja propagando, etiketiranje, ustrahovanje, izključevanje, izogibanje. Strah je motor vojne. Strah nas postavi na adrenalinski tobogan velikega hitenja, velikega padca, več strahu, več adrenalina, večjih vzponov in padcev.
Kaj strah naredi vašemu telesu?
Strah je drugačen od jeze ali žalosti. Ne izgine kot žalost, ko se npr. zjokamo. Strah se še naprej vrtinči in kopiči, razen če se z njim popolnoma ne soočimo in se spoprijateljimo z občutki. Mišice so napete. Kri se odmakne od nege organov. Nadledvični sistem izloča več stresnih hormonov, kot je kortizol, s tem hranite strah in ne vitalnosti. Dihanje je plitko. Delovanje možganov trpi, prav tako imunski sistem. Prenehate učinkovito prebavljati hrano. Ločite se od svoje globlje inteligence telesa.
Kaj storiti, ko se pojavi strah?
Čeprav je večina nas globoko pogojena s strahom, smo se večinoma izogibali neposrednemu raziskovanju njegove narave. Ker se ne zavedamo njegovega delovanja, je pogosto nezavedna gonilna sila našega življenja. Ko se pojavi strah, pa naj gre za strah pred bolečino, strah pred določenimi čustvi ali strah pred smrtjo, nas meditacijska praksa čuječega in ljubečega zavedanja vabi, da raziščemo in razumemo ta strah.
Kakšen je občutek? Kakšni so občutki v telesu? Kje se nahajajo? Ali so v mislih podobe, slike? Lahko pogledamo od blizu, da vidimo izkušnje, ki jih imenujemo strah, da razumemo njegovo pravo naravo. Ko to storimo, vidimo, da je strah tudi minljiva pogojena izkušnja.
Začnite preprosto. Ko se pojavi strah, ga nežno poimenujte in izkusite, kaj naredi dihanju, telesu, kako vpliva na srce. Zaznajte, kako dolgo traja. Bodite pozorni na slike. Bodite pozorni na občutke in ideje, ki ga spremljajo, grozljive zgodbe, ki jih pripoveduje. Strah je pogosto pričakovanje prihodnosti, domišljija, pogosto neutemeljena. Kot je pripomnil Mark Twain: »Moje življenje je bilo polno strašnih nesreč - večina se jih nikoli ni zgodila.«
Seveda, ko delamo s prestrašenim umom, nas bo sprva postalo strah. Če pa na neki točki odpremo svoje srce prestrašenemu umu in ga nežno poimenujemo »strah« ter izkusimo njegovo energijo, ko se premika skozi nas, se bo celoten občutek strahu premaknil in sčasoma postal prepoznavanje: »Oh, strah, spet si tukaj. Poznam te. Kako zanimivo, da si prišel.« Spoprijateljite se s svojim strahom.
Iz tega temelja ljubečega zavedanja in sprejemanja se lahko odločimo, kako bomo zavestno ravnali. Včasih se je modro umakniti iz situacije, včasih pa gremo naprej kljub strahu. Postanemo bolj pripravljeni tvegati, ker naša energija ni tako vezana na upiranje samemu občutku strahu. Naučimo se, da je v redu čutiti strah.
S prakticiranjem čuječnosti in določenimi MBSR tehnikami meditacije se postopoma s potrpežljivostjo in pogumom lahko naučimo zaupati, kako ostati v svojem centru, prizemljeni in prijazno zaznati krčenje in subtilno tresenje svojega telesa, ne da bi zbežali. Naučimo se odgovoriti namesto avtomatsko reagirati. Naučimo se občutiti poplave močnih čustev – strahu, žalosti ali besa – in jim dovoliti, da se počasi sprostijo s čuječnostjo. Naučimo se z distanco videti neskončne miselne zgodbe, ki se znova in znova ponavljajo, in jih z zavedanjem in sočutjem izpustiti, umiriti um in se vrniti v sedanjost.
Prijateljevanje s strahom postane vrata v svobodo, povabilo k polnejšemu življenju z zaupanjem in ljubeznijo. Postanete prisotni v svojem življenju in lahko dostopate do svojih notranjih virov in svojih uglašenih in ne izklopljenih možganov. Druge vidite kot enake in partnerje v svojem življenju. Lahko se povežete s svojo notranjo modrostjo in ustvarjalnostjo. Lahko se povežete z drugimi, da sodelujete in ne tekmujete. Lahko soustvarjate novo prihodnost za vas, svojo družino in skupnost. Naredite premik od strahu v tok vaše globlje povezanosti z življenjem, vaše ustvarjalnosti in vašega edinstvenega prispevka.
Avtorica prispevka:
mag. Mateja Lenarčič, direktorica in ustanoviteljica MEDIUS-a, Inštituta za čuječnost in mediacijo, mednarodno certificirana učiteljica MBSR, specializantka TA - svetovalka, trenerka, predavateljica
Izvaja izobraževanja, delavnice in MBSR (Mindfulness-Based Stress Reduction) programe obvladovanja stresa na temelju čuječnosti za posameznike in organizacije, delavnice čuječe komunikacije in čuječega dialoga, delavnice na področju zavestnega vodenja ipd. Ukvarja se tudi z individualnim svetovanjem s pomočjo tehnik čuječnosti in MBSR za posameznike in vodje. Pomaga vam razvijati veščine in znanja za lažje obvladovanje stresa, soočanje z življenjskimi preizkušnjami in izzivi v zahtevnejših situacijah, izboljšanje psihofizičnega zdravja ter polnejše življenje.
www.institut-medius.si, info@institut-medius.si, facebook.com/institutmedius
- Preberite si še: Najbogatejši človek na svetu je tisti, ki pozna vrednost svojega življenja in časa, ki ga ima na voljo