Vedno lahko najdemo nekoga, ki mu gre (vsaj navidezno) bolje od nas, nekoga, ki ima več kot mi ali nekoga, ki izgleda bolje. Zakaj zapravljamo toliko energije za primerjanje?
Ljudje smo nagnjeni k primerjanju, saj ta pojav začnemo doživljati že precej zgodaj v našem življenju. Kot majhni otroci smo morda izkusili občutek, da nas starši, učitelji, sorodniki ali prijatelji primerjajo z drugimi otroki. Ko odraščamo, se začnemo primerjati tudi sami. Primerjanje nikoli ne vodi v nekaj dobrega, saj v nas vzbuja nezdrave občutke superiornosti ali pa občutke manjvrednosti.
Zakaj se je primerjanju tako težko izogniti?
Psiholog Leon Festinger je zasnoval teorijo družbene primerjave in zastavil, da je človeška primerjava način vrednotenja sebe – da več o svojih lastnostih, sposobnostih, stališčih in veščinah izvemo tako, da se primerjamo s svojimi vrstniki.
Ta družbena primerjava deluje na dva načina. Prvi način je družbena primerjava navzgor, torej z ljudmi, za katere verjamemo, da so boljši od nas. Ta lahko vodi do dveh čustvenih in miselnih odzivov.
(1) Zaradi primerjave se želimo izboljšati, daje nam motivacijo za spremembo in rast, ali pa
(2) v nas vzbudi občutke zavisti, ljubosumja in zagrenjenosti. Žal je v današnji družbi drugi odziv pogostejši.
Drugi način pa je družbena primerjava navzdol, z ljudmi, za katere mislimo, da so slabši od nas. Ta služi kot praksa za umetno dvigovanje samozavesti in občutka superiornosti, čeprav njeni učinki trajajo le kratek čas.
Vprašanje pa je, ali je ta družbena primerjava res tako potrebna? Se kot odrasli ne znamo vrednotiti glede na svoje lastne poglede na svet, svoje lastne cilje, vrednote in standarde ter zato potrebujemo druge?
Ker primerjanje vodi do nezdravih občutkov superiornosti ali manjvrednosti, se moramo, da bi se počutili duševno in čustveno zdrave, osvoboditi potrebe po primerjanju z drugimi.
Tu je 5 načinov, ki vam lahko pri tem pomagajo.
1. Definirajte svojo idejo uspeha
Če bi izpolnili svojo lastno definicijo uspeha, bi se število primerjav z drugimi občutno zmanjšalo. Na primer, če je naša ideja o uspehu povezana z vzgojo zdravih in srečnih otrok, se ne bomo tako obremenjevali s karierno uspešnostjo nekoga drugega.
2. Odkrite svoje močne točke
Zavedati se svojih močnih točk nam lahko pomaga zmanjšati težnjo po primerjanju naših slabosti z močnimi točkami drugih ljudi. Tudi Albert Einstein je padel na izpitih iz francoščine, a na srečo ni dovolil, da bi ga ta neuspeh definiral, saj se je zavedal, da se njegove prednosti skrivajo drugje.
3. Poglejte iz širše perspektive
Kadarkoli se vam zazdi, da zdrsnete v zanko primerjanja z drugimi, se spomnite, da je v življenju osebe veliko več kot samo to, kar vidite ali slišite vi. Vsi smo le ljudje, vsi se soočamo z življenjskimi izzivi in vsi doživljamo vzpone in padce.
4. Miselnost "učenca"
Razvijte filozofijo vseživljenjskega učenja. S takšnim mišljenjem lahko na druge gledate v smislu sodelovanja, namesto da bi tekmovali z njimi. Če nase gledate kot na umetnika, ki slika svojo mojstrovino, vas slike drugih ne bodo pahnile v občutke manjvrednosti, saj veste, da vaša mojstrovina še ni dokončana.
5. Osredotočite se na majhne uspehe
Ko se zalotite, da se primerjate z drugimi, se lotite majhnega projekta, ki ga lahko dokončate v razmeroma kratkem času in ga lahko dobro opravite. Lahko je nekaj, kar ste že dlje časa odlašali. To vam lahko povrne samozavest in dvigne razpoloženje.
Vsak začne svoje potovanje na drugačni startni točki in ga zaključi na drugačnem cilju. Zakaj bi se primerjali? Vsak od nas hodi po svoji unikatni življenjski poti in vsaka od njih je posebna in vredna. In čeprav se včasih zdi, da hodimo skupaj, naše poti še zdaleč ne morejo biti primerljive.
Povzeto po: tinybuddha.com
- Preberite si še: Louise L. Hay: Vaje in nasveti za krepitev ljubezni do sebe
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj