Se tudi vi med pogovorom obremenjujete s tem, kaj si drugi mislijo o vas ali kaj bi mogli reči?
Odraščal sem s starši, ki so verjeli, da otrok ne bi smel imeti prijateljev in bi moral biti vedno doma. Zaradi tega v otroštvu nikoli nisem imel pravih prijateljev, razen tistih, ki sem jih spoznal v šoli in cerkvi.
Od zgodnjih najstniških let je bila osamljenost del mene, zaradi česar sem ogromno pozornosti namenil podrobnostim. Opazoval sem, kako ljudje govorijo, kako se odzivajo in kakšna je njihova obrazna mimika. Iz najmanjših namigov sem poskušal izluščiti podrobnosti in vanje sem vložil veliko razmišljanja.
Zame pogovori nikoli niso bili prijetni. Med razpravo sem razmišljal o vsem, kar bi lahko šlo narobe. Obremenjeval sem se s tem, kaj naj rečem. Zaradi rahle spremembe v mimiki sogovorca sem razmišljal o tem, da sem naredil nekaj narobe; ne marajo me, dolgočasen sem, moram nehati govoriti.
Prijateljstva so zato zame pravi izziv. Težko komuniciram in še težje pri tem izklopim svoje misli. Včasih sem utrujen in si želim nehati s pretiranim razmišljanjem, vendar se mi to zdi nemogoče.
Z leti dela na sebi sem prišel že do točke, ko me moje pretirano razmišljanje ne ovira toliko. Danes zmorem imeti običajne odnose, ne da bi se ob tem neprestano obremenjeval in si razbijal glavo s tem, kako bi se moral obnašati.
Mislim, da ne bom nikoli nehal z mojim načinom razmišljanja. Sprejel sem ga kot del sebe, obenem pa sem tudi zelo napredoval.
Tukaj je nekaj tehnik, ki so mi v pomoč pri obvladovanju svojega razmišljanja.
Sprejel sem se takšnega, kakršen sem
Ko mi pretirano razmišljanje začne kvariti razpoloženje ali mi preprečuje, da bi užival v trenutku, si to priznam. Zaradi tega se ne obsojam in ne sovražim. In s tem, ko si svojo lastnost priznam, se lažje vzljubim in ugotovim, kako si lahko pomagam.
Skrbim za redno "praznjenje uma"
Razbremenitev možganov je ključ do mirnih mislih. Včasih se z nekom pogovorim, včasih pa si samo zapišem svoje misli. Ne dovolim si, da bi me misli ohromile, temveč jim pustim, da se izrazijo in nato nadaljujem z življenjem.
Delam na svoji samozavesti
Pogosto je vzrok za pretirano razmišljanje pomanjkanje samozavesti. Sam sem verjel, da sem dolgočasen sogovornik, zato sem se vedno močno trudil dokazati, da to ni res in si s tem samo škodil. Danes sem veliko bolj samozavesten in posledično manj razmišljam o tem, kako očarati druge.
Privoščim si sprostitev
Ugotovil sem, da so moje misli še bolj podivjane takrat, ko sem pod stresom. Zato se danes še toliko bolj trudim, da moj vsakdan vključuje sprostitev v obliki sprehodov, dihalnih tehnik ter drugih hobijev, ki me veselijo.
Sprejel sem, da ne morem biti prijatelj z vsemi
Ko sem na začetku poskušal sklepati prijateljstva, je moj cilj bil, da me bodo imeli vsi radi. To pa je moje pretirano razmišljanje še poslabšalo. Danes verjamem, da je to nemogoče in se raje osredotočam na ljudi, ki so pravi zame.
Odkar si pomagam z zgoraj omenjenimi metodami, sem v življenju srečnejši. Prijateljevanje z ljudmi in vzdrževanje pogovorov mi je postalo veliko lažje.
Kakor vsaka, tudi moja pot ni lahka in večkrat mi je spodletelo. A imel sem pristno željo po izboljšanju kvalitete življenja in ravno zaradi tega se nisem vdal.
Danes me moje pretirano razmišljanje ne ovira več. Veliko bolje se lahko povezujem z ljudmi in v svoji koži se boljše počutim.
Če imate podobne težave, verjamem, da lahko uspe tudi vam.
Prirejeno po: TinyBuddha
- Preberite tudi: Vam je kdaj neprijetno ob samozavestnih ženskah?
Novo na Metroplay: "Če bi ljudje vedeli, kakšno je to mučenje, koliko je solz in trpljenja …" | Sara Isaković