Vam je kdaj neprijetno ob samozavestnih ženskah?

Se tudi vi kdaj zalotite, da vam je neprijetno ob močnih, samozavestnih ženskah?

Vam je kdaj neprijetno ob samozavestnih ženskah? (foto: profimedia) profimedia
14. 7. 2022

Na eni od nogometnih tekem moje hčere sem videla deklico iz nasprotne ekipe, ki me je spravljala ob živce.

Po govorici telesa in zavijanju z očmi mi je bilo jasno, da imajo podobno težavo tudi druge mame. Pozorno sem jo opazovala in skušala ugotoviti, zakaj me ta punca tako vznemirja.

Šopirila se je. Po igrišču je paradirala z visoko dvignjeno glavo. Bila je nadarjena in tega se je zavedala.

Pogosto se je z vso silo zagnala, kot nekdo, ki se zaveda svojih moči in talenta. Ves čas se je smehljala, kot da vse to počne z lahkoto in zraven nadvse uživa. Joj, kako mi je šla na živce.

Imela je dvanajst let!

Nekaj časa sem preučevala svoje občutke in spoznala to: ta odziv na samozavestno punco je neposreden rezultat moje dresure.

Vcepili so mi v glavo, da močnim, samozavestnim in srečnim dekletom oziroma ženskam ne gre zaupati.

Takšno pogojevanje je vcepljeno vsem. 

Študije dokazujejo, da so uspešni, srečni moški, ki izražajo moč, zelo priljubljeni. Bolje jim gre, bolj jim ljudje zaupajo. Pri ženskah pa je ravno obratno.

 

Če se ne poglobimo v svoj spontan odziv, tega seveda ne moremo doumeti, zato se kaj hitro sprijaznimo in rečemo: "Oh, kaj pa vem, ne morem razložiti. Nekaj na njej me moti. Enostavno mi... ni všeč."

Mislim, da vem, zakaj nam takšne ženske niso všeč: iz naše podzavesti se oglaša tisto, kar so nam vcepili. Močne, srečne, samozavestne deklice in ženske kršijo tisto implicitno pravilo naše družbe, ki pravi, da bi morale dvomiti o sebe in biti zadržane, sramežljive in plašne.

Punce, ki so dovolj drzne, da ne upoštevajo teh pravil, nam gredo na živce. Ker se upirajo pravilu, v nas prebujajo željo, da bi jih vtaknile nazaj v kletko.

Dekleta in ženske hočemo biti všečne. Hočemo, da bi nam ljudje zaupali. Zato skrivamo svojo moč, da drugim ne bi predstavljale grožnje in izzivale prezira.

Ne omenjamo svojih dosežkov. Ne sprejemamo komplimentov in pohval. Znižujemo vrednost svojega lastnega mnenja. Ne hodimo z dvignjeno glavo, ne cenimo se. Opravičujemo se za vse. 

Nekoč sem se z Oprah Winfrey pogovarjala in vprašala me je, na kaj sem kot aktivistka, pisateljica in mamica najbolj ponosna. Zgrabila me je panika in začela sem momljati nekaj v stilu: "Oh, ne čutim ponosa, temveč hvaležnost. Za nič od tega nisem zaslužna sama. Obkrožajo me krasni ljudje, res sem lahko srečna, da jih imam ob sebi..."

Ona pa me je priiela za roko in dejala: "Ne delaj tega. Ne bodi skromna. Dr. Maya Angelou je dejala: 'Skromnost je naučeno pretvarjanje. Ne gre za skromnost, temveč ponižnost.' S tem, ko se izdajaš za neumno, šibko in trapasto, sebi in svetu ne delaš nobene usluge. Vsakič, ko se pretvarjaš, da si manj, kakor v resnici, ženskam ukradeš priložnost, da bi bile celovite. Ne zamenjuj skromnosti za ponižnost. Skromnost je laž, ki se ti reži v obraz. Prevara. Maska. Igra. Nimamo časa za to."

Na to se spomnim skoraj vsak dan. Nikoli se nisem pretvarjala, da sem močnejša, kot sem bila, zato se tudi zdaj ne bom pretvarjala, da sem šibkejša, kot sem.

Tudi od drugih žensk bom nehala zahtevati skromnost. Nočem iskati tolažbe v njihovi šibkosti in trpljenju. Rada bi iskala navdih, veselje in radost, rada bi skupaj z njimi proslavljala njihov uspeh.

Če bomo še naprej gojile negativna čustva do močnih žensk in jih zatirale, namesto da bi jih podpirale, če jih ne bomo imele rade in ne bomo navijale zanje, na koncu ne bo nobene močne ženske več.

Kadar bom zagledala veselo, radostno, samozavestno žensko, ki hodi po svetu s pokončno držo, si bom najprej odpustila za tisti prvi - vcepljen in pogojen odziv: "Kdo za vraga pa misli, da je?" Vcepljen odziv ni moja krivda, zato se zanj ne bom obsojala.

Se bom pa na to opomnila, ozavestila ter si omogočila drugi odziv: "Hudiča, tale pa je prava kraljica in tega se zaveda. Slava ženskam na višavah!"

Prirejeno po: Glennon Doyle iz knjige Neukrotljiva