Preberite si izkušnjo zdravnika, ki je s pomočjo hipnoze ugotovil, kaj je vzrok za nepojasnjeno fobijo, ki jo je imel najstnik.
Ko se nam zgodi nekaj hudega, si to zapomnimo za vedno. Ko pa se zgodi nekaj, rečimo temu grozljivega, s čimer se ne zmoremo soočiti, to potlačimo pod našo zavestjo v našo podzavest, da bi se zaščitili. Težava je v tem, da obdržimo čustveno reakcijo v sebi, ne da bi se zavestno zavedali, s čim je bila izvorno povezana.
Svojim pacientom povem, da je to tako, kot bi vrgli kos pokvarjenega mesa v omaro, da vam ga ni treba gledati. Tako ostanete s smradom, vendar ne veste, s čim je povezan. Zdravilo je ponovno odkriti izvorni vonj in ga predelati. Veliko fobij deluje na tem principu.
Nekoč sem imel najstniškega pacienta s klavstrofobijo. Ko sem ga vprašal, kako dolgo jo ima, je rekel: "Odkar sem se rodil". Preliminarna čustvena ocena ni razkrila drugih težav. Nato sem naredil hipnotično regresijo in ga prosil, naj opiše, kdaj se je prvič ustrašil zidov, ki se zapirajo pred njim.
Opisal je, kar je zvenelo kot njegova porodna izkušnja v maternici. Povedal je, da je videl mrtvega otroka in da ga je medicinsko osebje poskušalo oživljati, a neuspešno. Po približno petnajstih minutah je bil otrok razglašen za mrtvega in čeznj je bila položena majhna odeja. Ko so ga nameravali odnesti v mrtvašnico, je medicinska sestra opazila premikanje pod odejo. Potegnila ga je nazaj in videla, da se je otrok začel premikati.
Še vedno pod hipnozo sem dal pacientu zdravilno afirmacijo, da je porodna travma mimo, da je dobro preživel in da se mu nikoli več ne bo treba bati zidov, ki se zapirajo pred njim. Nato sem ga spravila iz transa. Rekel je: "Torej, se je kaj zgodilo?" Vprašal sem, ali se spomni, kaj je rekel v transu, in rekel je: "Ne". Vprašal sem ga, ali je imel kakšne težave pri rojstvu, in spet je rekel: "Ne, kolikor vem ne."
Nisem mu povedal, kaj je razkril, ker nisem bil prepričan, kakšna bo njegova reakcija. Raje sem poklical njegovo mamo in jo vprašal, ali je bilo ob njegovem porodu kakšna težava. Sledil je dolg premor, potem pa je nervozno rekla: "Zakaj sprašujete"?
Povedal sem ji, kaj je rekel njen sin pod hipnozo. Povedala mi je, da se je točno to zgodilo, vendar mu po nasvetu porodničarja niso nikoli povedali. Zdravnik je rekel, da bo le čas pokazal, ali se bodo pokazale kakšne težave z možgani skozi leta.
Lahko skrivamo pred otroci in drugimi karkoli želimo, vendar v svojem bitju nosimo resnico, zato naj bo lekcija te zgodbe, da ne zadržujemo težkih zgodb pred otroci, saj jim s tem ničesar ne olajšamo. Otežimo jim, da v kasnejši dobi ne bodo imeli nobenih racionalnih razlag za svoje težave.
Vir: zdravnik Robert Jarmon, Quora.com
- Preberite si še: Takšne nasvete o spolnosti je dajal župnik leta 1930