Kako moškega zvabiti, da bo obesil perilo, in hkrati ne ogroziti ljubezni?

4. 8. 2021
Deli
Kako moškega zvabiti, da bo obesil perilo, in hkrati ne ogroziti ljubezni? (foto: profimedia)
profimedia

Strinjam se, da je naslov kolumne dramatičen, a dramatični zapleti se na dolgi rok zares zgodijo, če ne upoštevamo tega, kako povprečen moški razume komuniciranje. Moški so občutljiva bitja, dovzetna za detajle, ki jim jih sporoča ženska.

Bralke se bodo morda razburile, zakaj se toliko posvečam moškim in njihovim potrebam, kaj je na njih tako posebnega? Zakaj imajo moški privilegije, posebno obravnavo? Pomislite na svojo okolico. Kdo ima poseben status in privilegije v družbi?

Šibkejše osebe vendar, denimo otroci. Moški kajpak niso otroci, so pa izjemno pozorni na nekatere detajle v komunikaciji. Moški radi dajejo napotke, zamotana navodila, radi usmerjajo ljudi. Povprečen moški uživa v vlogi prometnega policista, ki drugim nakazuje smer vožnje, ki ureja življenje okolice. Povprečen moški se dobro počuti v koži neodvisne osebe, skratka mačota.

Obstaja pa tudi druga plat te trdo izbojevane neodvisnosti. Precej moteče in nadležno postane, če si kdo drzne usmerjati takega moškega, saj sprejemanje usmeritev in ukazov ogroža podobo samostojnosti. Prav tako neradi prosijo za pomoč, če se znajdejo pred dilemo. To sicer ni kdo ve kako razumno, vendar jim lahko oprostimo. Tudi otrokom kaj oprostimo, kajne?

Moški so skratka usmerjeni na akcijo. Če bo Mojca zaupala Roku, da jo že ves dan boli glava, bo iz rokava takoj stresel koristen predlog. Če se Mojca boji izgube službe, jo bo povprašal, ali je že razmišljala, na katere naslove bo začela pošiljati prošnje za službo. Morda bi Mojca namesto tega želela, da jo vpraša, kako se počuti, ker bo izgubila službo. Mojca se denimo čuti nemočno, prestrašeno. Rok na večino Mojčinih besed pristopa kot reševalec, tudi njene občutke razume kot problem, ki je rešljiv v konkretnih dejanjih. Vsekakor je modro, da Mojca čustva kar najbolj natančno izrazi, jih ubesedi, saj Rok ne zna 'vohati' čustev. Napak je torej pričakovati, da bo prebral njene misli, občutke, saj bo ob novici, da bo Mojca izgubila službo, takoj vklopil program za reševanje problema, in precej verjetno spregledal čustveno dogajanje svoje partnerice.

Za uspešno krmarjenje odnosa je koristno spoznanje, česa je partner sposoben, kako partner prevede besede, kaj je, denimo Rok, sposoben zaznati. Rok se otepa navodil, napotkov, zato je bolje, da Mojca ubere drugačno strategijo, če ima seveda dovolj volje in dobrih živcev, in če nima za sabo preveč naporne službe. Če jo sploh še ima. A ne bodimo črnogledi, saj so naše slabe misli lahko tudi naše najtežje verige.

Povprečen moški je zelo nerad postavljen v vlogo izvrševalca navodil, zato je namesto neposrednih prošenj bolje zadevo izpeljati bolj vljudno. Osnovno pravilo vljudnosti pravi, da so bolj posredne izjave bolj vljudne. Kako torej prositi dragega, da gre obesit perilo, ali pa predlagati, da gre v klet po krompir?

Precej elegantna rešitev je, da prošnjo izrazite čim bolj nejasno, da torej začnete govoriti o sebi, o svoji stiski, da uporabite 'jaz sporočilo', na primer: “Super, perilo je že oprano, a pred obešanjem bom pomila še vseh 19 oken”, ali pa: “Že dolgo nismo jedli krompirjevih svaljkov, a kaj ko je krompir v kleti.” Šalo na stran.

Pomembno je, da moški ostane pobudnik dejanja. Zato na večernem sprehodu po mestu ni pametno od moškega zahtevati: “Pojdiva domov, dovolj imam,” temveč je bolje izraziti lastno počutje: “Postala sem zelo zaspana, pa še zahtevna služba je za mano.” Tako boste svojemu dragemu dopustili, da ostane prometni policist, kar bo tudi z veseljem prevzel, rekoč: “Muca, bi šla domov, ti bom zmasiral noge?” Le katera bi zavrnila tako odličen predlog svojega dragega?

Vaša sposobnost čustvenega komuniciranja in nejasnega izražanja vam lahko pride še kako prav tudi v drugačnem scenariju. Recimo, da Rok razmišlja o tem, kako bi večjo vsoto denarja vložil v neki vzajemni sklad, ali bolj moderno, nakupil večjo količino zlata, ker je pravkar prejel večji zapuščinski znesek. Gre za zapuščino njegove babice, skratka, denar je njegov in nihče se ne sme vmešavati v njegove odločitve. Mojca lahko izrazi svoje mnenje v smislu: “Ne kupuj zlata, ne skleni posla, počakaj.” Lahko pa izrazi svoje tehtne pomisleke drugače, tako da spregovori o sebi: “Vse skupaj me kar malo skrbi, tudi zaradi moje negotove službe.” Zelo verjetno bo dosegla enak učinek oziroma še večjega, saj Rok ne bo dobil vtisa, da mu Mojca ukazuje.

Če svoje predloge, kritike ali pa pomisleke torej izrazimo tako, da spregovorimo o sebi, da izrazimo svoja občutja ob teh dogodkih, se tudi naši partnerji mehčajo.

To ne velja le za moške, temveč na splošno. Namesto da Mojca napade Roka z izjavo, da je nepremišljen in zaletav, je bolj smotrno, da izrazi svoje občutke, svojo zaskrbljenost. V tem primeru ne bo nikogar napadala, spregovorila bo zgolj o svojih občutkih. In če se ne more zadržati, je vsekakor koristneje, da kritizira dejanje, ne pa osebe, skratka bolje je, da izjavi: “Nakup zlata se mi ne zdi zelo premišljena poteza.”

Če Mojca kritizira Rokovo odločitev, če mu očita zaletavost, s tako oceno vzpostavlja napetost, torej stanje, v katerem se bo Rok takoj začel braniti, recimo pojasnjevati, da lahko s svojo zapuščino počne, kar želi. Če pa Mojca izrazi zaskrbljenost, bo tudi Rok voljan pojasniti lastno odločitev. V tem primeru bo Mojca ohranila svoboden prostor delovanja, ohranila bo njegovo potrebo po usmerjenosti in samostojnosti. Vsem ljudem je najtežje poslušati ocene in kritike na njihov račun, recimo: “Ti nikoli ničesar trezno ne premisliš!”

Zato je koristneje, da jih v skupno sprejemanje odločitev ali v dodaten premislek zvabimo tako, da spregovorimo o sebi. Ljudje bodo bolj prisluhnili našim besedam, če bomo spregovorili o sebi, o lastnih občutkih ob določenem dejanju. V tem primeru bodo bolj pripravljeni stopiti v našo kožo in se še enkrat zazreti v premišljenost lastne odločitve. Preizkusite v praksi, zares deluje.

Prošnje in ukazi predvsem pri moških pogosto vzbujajo odpor, zato je udobneje, če jim prepustite odločitev. Prošnje izrazite posredno, izpostavite svoje občutke, odločitve prepustite njim.

Dr. Tadej Praprotnik

Poglejte si še:

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol