Vsi kdaj lažemo in vsem so že kdaj lagali. Govorjenje neresnic, pa naj gre za manj pomembne, tako imenovane bele laži, za izmikanje, zanikanje ali prikrivanje izdaje, načeloma dojemamo kot nekaj slabega. Raziskava je pokazala, da laži res slabo vplivajo na naše zdravje.
Na Univerzi Notre Dame v Indiani so psihologi preverjali, kako laganje vpliva na ljudi. Ljudje povprečno izrečemo 11 laži na teden, kar pomeni, da govorimo neresnico vsaj enkrat do dvakrat dnevno. Profesor Kelly je 10 tednov preučeval 110 zdravih udeležencev, pri čemer je polovici dejal, naj ne lažejo, se ne izogibajo ali izmikajo in ne zavajajo, kadar jih nekdo nekaj vpraša. Druga polovica je imela pri laganju proste roke, a so morali o vsaki laži enkrat tedensko poročati znanstveni ekipi.
Po 10 tednih so vse udeleženci poslali na detektor laži, ki je preveril, ali se njihovi odgovori skladajo z resnico. Test je preverjal njihovo počutje in splošno zdravje. Izkazalo se je, da je bila skupina, ki je lagala manj, bolj zdrava. Ker so polovici udeleženci izrecno naročili, da ne smejo izkrivljati resnice, so se ljudje zavestno odločali proti laganju. Če so kljub tej prepovedi povedali laž, so imeli slabo vest, kar se je odražalo na njihovem zdravju.
Laži prinašajo bolezen in slabo počutje
Raziskava je pokazala, da so vse laži vplivale na človeško mentalno stanje, vsekakor pa se je zdravje in počutje bolj poslabšalo pri tistih, ki so veliko lagali, kot pri tistih, ki so se le kdaj pa kdaj poslužili drobne laži.
Odnosi v katerih ni laži, so se pokazali za mnogo bolj uspešne in izpolnjujoče. Ne gre namreč spregledati dejstva, da se ob vsaki laži poviša raven stresnega hormona (kortizola), srčni utrip in krvni pritisk. Če pogosto lažemo, si torej uničujemo zdravje – ne le medsebojnih odnosov.
Vsi smo že kdaj na lastni koži občutili, kako se naše počutje spremeni, ko se zlažemo … čutimo pritisk, težo na ramenih, cmok v grlu, kepa v trebuhu, človeku težko pogledamo v oči … Ko smo pod stresom, se naše telo težje brani pred nevarnimi bakterijami in virusi, naš imunski sistem je manj odporen, pogosto dobivamo glavobole, težave z menstruacijskim ciklusom, lahko pride celo do neplodnosti in težjih bolezni.
Kdaj povedati resnico?
Zavedanje, da se lahko vsakič znova odločimo ali bomo povedali resnico ali jo prikrojili, gre z roko v roki s skrbjo za naše zdravje. Ko boste naslednjič pred dilemo, pomislite na svoje zdravje in počutje ter seveda na občutke človeka, s katerim boste informacijo delili. Ni treba, da ste venomer brutalno odkriti, včasih je bolje povedati le del resnice. Občutek za taktnost in sočutje sta pomemben del vsake komunikacije. Na primer, če vam nova frizura vaše prijateljice ni všeč, lahko rečete, da ima lep obraz, namesto da se osredotočite na (za vas) grozno pričesko.
V naslednjih tednih opazujte, kolikokrat vas ima, da bi se zlagali in kolikokrat se dejansko zlažete. Kakšne so posledice? Kako se ob tem počutite v telesu? Kakšne so reakcije na vaše laži in kakšne na odkritost?
Bodite pravični in iskreni do tistih, ki vam veliko pomenijo – tako boste poskrbeli za kvalitetne odnose in tudi za svoje zdravje.
Vir: Conscious Reminder
Preberite še:
- Kako družinske skrivnosti vplivajo na družino?
- 7 skrivnosti, o katerih ne govorite
- V svetu polnem laži govori in živi resnico