Tomaž Rotar: "Vsi srečni ljudje si ustvarijo notranji svet, ki je lep..."

Morda si ne želimo, da bi do konca poti sploh prišli, saj za mnoge od nas to pomeni smrt, ker življenje pomeni pot.

In življenje se ne meri s številom vdihov, ampak s številom trenutkov, ki nam vzamejo vdih, in takih trenutkov je mnogo več zunaj markiranih poti.

Sicer pa potovati in ne iskati ljubezni je, kot da bi stali na mestu. Vse, kar v življenju naredimo in iščemo, je ljubezen, takšna ali drugačna, in ljubezen je razlog za vse, kar se dogaja okrog nas in v nas samih.

Občasna samota je kot mrzel tuš, ki nas opere nepotrebnih cikličnih misli, da moramo na vsak način ugajati drugim, da nas ne bodo izrinili iz svoje družbe. Vendar je včasih tuš ledeno mrzel, in ko voda preneha teči, lahko ugotovimo, da je morda bolje biti sam kot pa v slabi družbi.

Vedno lahko zapremo oči pred stvarmi, ki jih ne želimo videti, nikoli pa ne moremo zapreti srca pred stvarmi, ki jih čutimo. To spoznavam vedno znova. Pred 30 leti sem v dolini puščal svoje starše in dom ter se vedno znova vračal z novo zgodbo. Danes v dolini puščam skrbi, meglene misli, razočarane trenutke in misel, da se počasi staram in da bo nekoč prišel dan, ko me noge ne bodo več nesle, kamor si želim. Nekateri pravijo, da gre za beg pred realnostjo, kar naj ne bi bilo dobro, vendar mislim, da si vsi srečni ljudje ustvarijo notranji svet, ki je lep, nesrečni ljudje pa se vedno pritožujejo nad svetom, ki jih obdaja. Ob vsem tem bi že lahko govoril o ljubezni, morda pa le o domu, ki naj bi bil tam, kamor se vedno z  veseljem vračamo.  - Tomaž Rotar, zobozdravnik, alpinist, popotnik v Sensinem intervjuju 

Celoten intervju lahko preberete v tiskani reviji Sensa junij/julij 2021; v prodaji od 4. junija

• Poglejte si še: SPOROČILO VODE: Človeška usoda je neločljivo prepletena z usodo vode! (iz nove Sense!)

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj