Ljudje, ki se nenehno opravičujejo

29. 7. 2023
Deli
Ljudje, ki se nenehno opravičujejo (foto: shutterstock)
shutterstock

Opravičilo, zlasti kadar niste pravzaprav za nič krivi, je samodejna reakcija. Nekateri ljudje se nenehno opravičujejo iz različnih razlogov, na primer zaradi globokega občutka krivde, ki jih spremlja povsod, čeprav v dani situaciji morda racionalno sploh ni potreben. 

Čeprav je velikokrat prav, da se opravičite, so tudi trenutki, ko opravičilo ni potrebno. Če se vam zdi, da se nenehno opravičujete, je morda koristno, da razmislite, ali ste res krivi ali se opravičujete preveč, opozarjajo na spletnem portalu PsychCentral

Pretirano opravičevanje in samodojemanje

Do pretiranega opravičevanja lahko pride iz različnih razlogov. Po besedah Jocelyn Hamsher, terapevtke iz Arizone, so nekateri najpogostejši razlogi med drugim lažna krivda (občutek odgovornosti za stvari, za katere niste odgovorni), prenesena krivda (občutek krivde za vedenje nekoga drugega) in ugajanje drugim (želja po odobravanju).

"Pri ugajanju ljudem je pretirano opravičevanje motivirano s poskusom obvladovanja čustev druge osebe, da bi se ta počutila bolje," pojasnjuje Hamsher.

Razlog je lahko tudi nizko samospoštovanje: "Kadar ima nekdo nizko samospoštovanje, se mu lahko zdi, da zavzema preveč prostora, zahteva preveč ali je moteč," se strinja terapevtka Shahar Lawrence: "V tem primeru se pogosto obilno opravičujejo, saj menijo, da niso vredni časa, prostora ali pozornosti."

Ali je pretirano opravičevanje odziv na travmo?

Ne vedno, lahko pa je, pravi dr. Cynthia King, klinična psihologinja: "V svoji klinični praksi pretirano opravičevanje pogosteje opažam pri osebah, ki so preživele travmo in katerih zloraba se je začela v mladosti, bila dolgotrajna in je bil storilec v družini," pojasnjuje Kingova. "Kot mehanizem preživetja so se te osebe naučile, da so majhne in povzročajo čim manj težav. Da bi bili čim bolj varni, se lahko kažejo kot pretirano ubogljivi in opravičljivi, da bi ohranili mir in se tako izognili nadaljnji travmatizaciji."

King predlaga, da se vprašate: "Ali sem sploh naredil kaj narobe?" Če je odgovor pritrdilen, se morda vprašajte, kako velika je bila napaka.

"Pomembno je, da se velikost dogodka natančno ujema s tem, kako se opravičimo ali popravimo z drugo osebo," pojasnjuje King. "Če je odgovor ne, potem je pomembno, da se upremo želji po opravičilu in to izkoristimo kot priložnost za prekvalifikacijo možganov in učenje nove navade na podlagi dejstev v situaciji."

"Če sumite, da je pretirano opravičevanje odziv na travmo, vendar ste zdaj v varnem okolju, se spomnite, da kontekst, v katerem ste se morali pretirano opravičevati, da bi ostali na varnem, ni več vaša resničnost," predlaga Heary. "Spomnite se, da je varno, da zavzamete prostor, in da niste odgovorni za upravljanje čustev drugih." 

Vir: metropolitan.si

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord