Maja Megla: Za našo srečo geni ne štejejo prav veliko!

7. 6. 2021
Deli
Maja Megla: Za našo srečo geni ne štejejo prav veliko! (foto: nada žgank)
nada žgank

Na naše zdravje odločilno vpliva, kako smo srečni v odnosih. »Skrbeti za svoje telo je pomembno, a skrbeti za svoje odnose je enako pomembna oblika lastne nege.

Danes so tisti, ki so se prijavili na program za osebno rast dobili v e-nabiralnike 8. del seminarja Smem biti srečen z Majo Megla. 

Poglejmo si izsek:

Leta 1938 se je začela na Harvardu ena najobsežnejših in najdolgotrajnejših raziskav v 20. stoletju, ki se že več kot osemdeset let posveča vprašanju, kaj prinaša srečo in zdravje v naše življenje.

Za proučevanje sreče so izbrali 268 moških študentov. Takrat žensk na Harvardu še ni bilo – prva ženska se je vpisala na medicinsko fakulteto šele leta 1945 (!). Izbrane mladeniče so pozorno proučili: njihovo otroštvo, bolezni, družinske odnose. Nato so jih čez leta spremljali. Vsako leto so jih obiskali in zabeležili, kako jim gre. Med izbranimi 268 kandidati sta bila tudi prihodnji predsednik John F. Kennedy in dolgoletni urednik Washington Posta Ben Bradlee. Večina fantov je doštudirala po drugi svetovni vojni in bila med vojno rekrutirana (80 odstotkov). Do leta 1948 je dvajset fantov (ne glede na to, ali so sodelovali v vojni ali ne) razvilo resne psihične težave. Do petdesetega leta je imela tretjina moških hujše ali lažje težave z mentalnim zdravjem.

To izvorno raziskavo s skupino 268 moških so kmalu razširili na njihove potomce, ki jih je okoli 1300. V raziskavi so beležili, kako zgodnje življenjske izkušnje v otroštvu vplivajo kasneje v odraslosti na zdravje in staranje. Nekateri v tej razširjeni skupini 1300 potomcev so postali uspešni poslovneži, zdravniki, pravniki, drugi pa so končali v shizofreniji in v alkoholu.

Vaillant je zaključil, da ni odločila težavnost življenja in preizkušenj, temveč način, na katerega se nanje odzivamo, kako jih rešujemo in kakšni so naši psihični obrambni mehanizmi (!). Ključno je, kakšno interakcijo imamo s svetom: kako se odzivamo na ljudi, ki na nas kričijo, ki nas izsiljujejo, ki nas s sebičnostjo ranijo, ki so do nas ukazovalni, ki nam grozijo, ki z nami čustveno manipulirajo in izsiljujejo, ki nas ustrahujejo. Naše odzivanje na ljudi je tisto, ki bo odločilo, kako smo se sposobni spoprijeti s težavami in kakšni kapitani smo na odprtem, vetrovnem in razburkanem morju.

Obrambni mehanizmi so naša varovala. Tisti, ki so bili v otroštvu močno ranjeni, so lahko razvili precej nezdrave oblike: ljudi preprosto odrežejo, da ne bi čutili bolečine. Ali pa napadejo, za vsak primer, da jih drugi morebiti ne bi ranili prvi, v slepi naravnanosti, da je napad najboljša obramba. Zaradi naših trdih obramb imamo lahko plitvejše in nadzorovano življenje, v katerem primanjkuje veselja.

Za našo srečo torej geni ne štejejo prav veliko. Inteligentni in perspektivni so lahko v raziskavi povsem propadli in zabredli. Če niso pomembni geni, kaj potem je? Izsledki Harvardske raziskave kažejo, da so dobri medčloveški odnosi najpomembnejši za zadovoljstvo v življenju. Od njih je odvisen naš uspeh na vseh ravneh. Zaključke raziskave je Vaillant povzel v izjavo: »Sreča je ljubezen.« Ko so se iz njega norčevali, da je sentimentalen, je svojo prvotno verzijo spremenil v še krajši povzetek. Ta se glasi: »L– J– U– B– E– Z– E– N

Štafetno palico raziskave o sreči, ki se je začela leta 1938, je od Vaillanta leta 2004 prevzel psihiater in profesor na Harvardu Robert J. Waldinger. Vnesel je nekaj novosti in raziskavo razširil na ženske in otroke proučevanih moških. Posvetil se je vprašanju, kako težavno otroštvo vpliva na ljudi v srednjih leti in kasneje, kako jim lomi telesno zdravje, kako torej otroške izkušnje kasneje v življenju vplivajo na fizično in psihično zdravje in srečo. Zaključki raziskave so tudi zanj nedvoumni: »Dobri odnosi nas ohranjajo srečne in zdrave.«

... Celoten članek si lahko preberete ob prijavi na seminar.

Program poteka po elektronski pošti. Vsak ponedeljek od 19. aprila prejemate v svoj e-nabiralnik vsebino, ki jo za vas pripravlja Maja Megle. Prijavite se lahko kadarkoli, saj vam bomo poslali tudi vse zamujene vsebine. Prijavite se lahko prek spodnjega obrazca, kjer vpišete svoj e-naslov.

Poglejte pa si tudi oddajo SENSA POGOVORI. V prvi oddaji Sensa POGOVORI se je voditeljica Marjana Lavrič pogovarjala z Majo Megla, avtorico knjižne uspešnice Stres, kuga sodobnega časa in pravkar izdane nove knjige Smem biti to, kar sem. 

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez