Materin stres med nosečnostjo vpliva na možgane otroka, posledice pa so DOLGOROČNE! (dr. Gabor Maté)

V številnih raziskavah z živalmi in ljudmi so ugotovili, da materinski stres ali materinska anksioznost med nosečnostjo lahko vodi v široko paleto težav potmocev od trebušnih krčev do poznejših učnih težav ter v vzpostavitev vedenjskih in čustvenih vzorcev, ki povečujejo posameznikovo nagnjenost k zasvojenosti. 

Materin stres med nosečnostjo vpliva na možgane otroka, posledice pa so DOLGOROČNE! (dr. Gabor Maté) (foto: profimedia) profimedia
17. 3. 2023

Posledica materinega stresa je večja raven kortizola, ki pride do dojenčka, kronično povišana koncentracija kortizola pa škoduje pomembnim možganskim strukturam, še zlasti v obdboju hitrega možganskega razvoja. 

V nedavni britanski raziskavi so ugotovili, da so otroci, katerih matere so bile med nosečnostjo v stresu, dovzetni za duševne in vedenjske težave, kakršna je motnja pozornosti, lahko pa so tudi anksiozni ali preplašeni. Motnja pozornosti in anksioznost sta pomembna dejavnika tveganja za zasvojenost. 

Profesorica Yvette Glover s Kraljevega kolidža v Londonu je ugotovila, da je še zlasti škodljiv stres, ki ga povzročajo prepiri s partnerjem ali njegovo nasilje. Strokovnjaki krivijo visoko raven stresnega hormona kortizola, ki prehaja skozi posteljico do dojenčka. 

Rezultati študije se ujemajo s predhodnimi dokazi, da materin stres med nosečnostjo vpliva na možgane otroka, posledice pa so dolgoročne in morda trajne. Na tej točki nastopi oče, saj je kakovost odnosa s partnerjem za žensko pogosto najboljša zaščita pred stresom oziroma, po drugi strani, največji vir stresa. 

Ženske, ki so bile noseče v času terorističnih napadov na Svetovni trgovinski center 11. septembra 2001 in ki so zbolele za potravmatsko stresno motnjo, ker so bile priče katastrofi, so učinke stresa prenesle na novorojenčke. Pri enem letu so ti otroci imeli neobičajno visoko raven stresnega hormona kortizola. Mogoče se sprašujemo, ali to ni bil poporodni učinek materine potravmatske stresne motnje.

Toda največja sprememba je bila opažena pri otrocih, katerih matere so bile 11. septembra 2001 v zadnjem trimesečju nosečnosti. Dejstvo, da je obdobje nosečnosti, v katerem je ženska bila v času tragedije, tesno povzano z višino neobičajne ravni kortizola, torej nakazuje, da gre za učinek v maternici. Izkazalo se je, da med nosečnostjo, enako kot po rojstvu, možganski sistemi preživljajo občutljiva obdobja razvoja. 

Dokazano je bilo, da je pri živalih in ljudeh, ki so doživeli materin stres med nosečnostjo, večja verjetnost, da bodo imeli motene mehanizme za obvladovanje stresa še precej po porodu, kar ustvarja dejavnik tveganja za zasvojenost. Materinski stres med nosečnostjo lahko, na primer, poveča potomčevo občutljivost na alkohol. 

iz knjige: dr. Gabor Mate, V svetu lačnih duhov - Bližnja srečanja z zasvojenostjo (založba Primus) 

Če si še niste ogledali naših podkastov z Alešem Ernstom, vam priporočamo, saj se tudi tam vedno dotikamo tematik travme

(naše podkaste lahko poslušate tudi preko Spotify, Podcast aplikacije itd.)