Sledi meditacija: Priprava na partnerski odnos, ki jo je zapisal priznani nemški psihoterapevt Bert Hellinger.
Predstavljajmo si svoje starše, svojo mamo in svojega očeta, takšna, kot sta.
Za njima stojijo njuni starši, kajti tudi naši starši so bili nekoč otroci.
Za njunima staršema stojijo njihovi starši in njihovi starši, neskončno število generacij.
Življenje, ki teče skozi vse, prihaja iz nekega izvora, ki ga mi ne poznamo.
Življenje je najmogočnejše med vsem, kar sploh obstaja. Božanska izkušnja je lahko le življenjska izkušnja. In vse življenjske izkušnje so na koncu božja izkušnja.
Življenje teče skozi vse te generacije, božansko, nepopačeno. Nihče mu ni mogel nečesa dodati, nihče mu ni mogel ničesar odvzeti. V jemanju in dajanju življenja so bili vsi popolni. Bili so v popolni resonanci z božanskim tokom.
Tako je skozi vse te generacije prišlo življenje do naših staršev. In oni so se ljubili, kot moški in ženska. In iz njune ljubezni smo nastali mi. Naše življenje je plod te ljubezni.
Pogledamo ju, razpremo srce ter vzamemo od njiju, od takšnih, kot sta, življenje v vsej njegovi polnosti, kot nekaj največjega, kar obstaja, kot nekaj svetega, kot nekaj božanskega. Pogledamo ju, in jima ob tem, ko življenje vzamemo, rečemo: "Hvala."
Vendar ne le njima. Ta zahvala je nemanjena tudi vsem generacijam za njima in izvoru življenja.
Zdaj imamo življenje.
Vendar smo mnoga leta potrebovali skrb in zaščito naših staršev. To skrb in zaščito so nam starši podarili. Hranili so nas, varovali, vzgajali, vedno so nas gledali z ljubeznijo in se spraševali: "Kaj potrebuje najin otrok?" Tako smo odrasli z njihovo ljubeznijo in zaščito.
Toda naši starši so ljudje tako kot mi, s tako imenovanimi napakami. "S tako imenovanimi napakami," kajti napredek se v veliki meri razvija in hrani z upiranjem in napakami. Kajti božansko, ki deluje v našem življenju, je v tem pogledu pomanjkljivo. Predstava, da je božansko nekaj popolnega, ne more zdržati. Kajti vse, kar je stvarniško, je ustvarjalno le zato, ker je bilo prej tam nekaj nepopolnega.
Le tam, kjer je nekaj nepopolnega in kjer nekaj še ni prišlo do konca ter kjer so napake in zmote, je možno ustvarjanje. Tako je ustvarjalnost, ki prihaja skozi naše stare do nas, možna le skozi napake, težave, pomanjkljivosti in krivdo. In na to pogledamo kot na nekaj nujnega za naše življenje ter naš razvoj, in vse to s soglasjem vzamemo vase: "Ja, to spada k meni, na tem sem rasel. To je del mene, in sme biti del mene."
In občutimo, kaj se ob tem zgodi v naši duši. Kako postanemo veliki in močni.
Bert Hellinger v knjigi Sreča, ki ostane
Poglejte si tudi Sensa podkast:
- Preberite si še: Matej Škufca: "Moški se nauči spoštovati ženske, ko je ob svojem očetu... Ženska pa se nauči spoštovanja moških ob svoji mami."