Ženskam primanjkujejo prisotni moški.
Ženskam povečini manjka pristen čuten odnos z očetom. Kjer ni rešitev to, da je oče ves čustven, ker to ne prinese odnosa, ki ga hčerka potrebuje. Potrebuje čutnega moškega in moškega v svoji moški moči. Oče pooseblja varnost.
Moški pa smo se v večini odrezali od čustev, ker je bila v družini sama drama. Tako nas je prevzela omejena umska logika. Kar je pomenilo, da ima oče lahko službo, da ima denar in materialno zagotovi hišo in dopust. Manjka pa njegova prisotnost, zaradi katere je ženska nezadovoljna. Hčerka ne dobi čutnega fizičnega stika in prisotnosti. Ta del čutnosti, dovoljevanje čutenja določenih čustev ostaja v izolaciji, karanteni brez roka trajanja.
Ali pa smo se moški vrgli v čutnost, sočustvovanje, ki pa nas je odrezalo od stabilnosti, varnosti in zanesljivosti. Ker pretirano ugajamo, čutimo skupaj z njo in nosimo čustveno breme, ki sploh ni naše in ga nimamo kaj nositi.
Oboji smo izgubljeni. Noben ni na boljšem.
Prvi ne dojame, kako nekatere stvari ne delujejo v odnosu, in zakaj. Ne prevzema odgovornosti.
Drugi pa ne razločuje kaj je njegovo, kaj njeno, in da čustva lahko vodijo tudi v zlorabo.
Obema manjka prizemljenosti in širše zajemanje realnosti.
Zato oboji potrebujemo trening. Smo na istem, čeprav nismo. Vsi potrebujemo razvoj. V razločevanju čutenj in razločevanju, kaj deluje in kaj ne.
Gregor Kelt
- Preberite si še: Urban Urbanc: "Ženska čustva včasih niso najbolj seksi."
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
