Na obisku pri anonimnih prekomernih jedcih

Kakšna skupina je AO?

Mateja: To je skupina, ki se ukvarja z odvisnostjo od hrane brez strokovnega vodstva. Skupino vodi višja sila. Pod to si verni predstavljajo Boga, tisti, ki niso verni, pa naravo ali nekaj večjega od njih. Vsak, ki je odvisen od hrane, je dobrodošel – ne glede na starost, spol, izobrazbo, spolno, versko prepričanje ... Dovolj je, da se prepozna kot nekdo, ki je odvisen od prehrane.

Dokler sam ne spoznaš, da imaš težave s prehranjevanjem, še nisi zrel, da bi karkoli naredil. Številni pridejo v skupino, da bi shujšali, pa šele čez leta ugotovijo, da je težava precej globlja. Medtem jih večina že shujša in ostane v skupini, da rešujejo tiste probleme, ki so v resnici v ozadju odvisnosti.

Kako skupina deluje?

Marjana: Srečanja so enkrat na teden ob sredah in vedno ob istem času. Srečanja usmerjajo tisti, ki hodijo že dalj časa ali se čutijo sposobne, seveda po dogovoru.

Se na srečanjih pogovarjate o sebi?

Mateja: Srečanja vedno potekajo po istem principu: preberemo 12 korakov, izročila, naša orodja, potem pa začnemo pogovor o določeni temi. Okrevanje temelji na opiranju nase in govorjenju o sebi. Glede na to, da so ljudje, ki tega ne zmorejo, jih je strah ali tega sploh niso vajeni, so na srečanjih lahko tudi leta povsem tiho.

Ko ljudje slišijo druge iskreno govoriti o sebi, se jih večina odpre. Zato je anonimnost zelo pomembna. Velja, da o tem, kar se pogovarjamo na srečanju, ne razpravljamo z nikomer, če pa že govorimo o kakšni zadevi, ki smo jo slišali v skupini, tega ne povemo in ne uporabljamo nobenih imen.

Koliko vas je v povprečju na srečanjih?

Meta: Kar precej, kakšno obdobje jih pride manj, potem spet več, trenutno nas je osem, deset. Zadeva temelji na protokolu AA. Dvanajst korakov pri njih je enakih kot pri nas, le besedo alkohol zamenjamo z besedo hrana. Sama sem še pri prvem koraku, pri iskrenosti. Gre za raziskovanje sebe in priznanja, da vzroki tičijo v tebi. Potem začneš na glas govoriti o sebi, čeprav tega sicer nisi navajen. Nihče te ne prosi, da poveš kaj o sebi, ko pa se slišiš, se kar zamisliš. Pomembno je povedati in s tem ozavestiti stvari.

Marjana: Nekaj je tudi v tem, da se prepoznaš v drugih in najdeš v njihovih zgodbah. Teme so skupne, veš, da ne bo nihče komentiral tega, kar si povedal, poleg tega te ljudje na srečanjih razumejo drugače kot tvoji prijatelji. Na začetku se mi je zdelo čudno, kako lahko ljudem, ki jih sploh ne poznaš, poveš toliko stvari.

Meta: Zgodbe so podobne. Gre pa tudi za odnos do sebe, koliko si pripravljen zlorabljati svoje telo in kakšen odnos imaš do sebe.

Marjana: V tem je bistvo, ker hrana sama po sebi ni problematična.

Kaj vam pomeni AO?

Mateja: Ogromno, način preživetja, soočanje s težavami in življenjem. Brez skupine ne bi zmogla. Niti ne bi odkrila, kaj je v ozadju. Pri meni se je pozneje izkazalo, da je kriv alkohol v družini. Tako sem potem začela hoditi še na 12-koračni program za svojce alkoholikov.

Žal je Slovenija zelo zaprta družba, o marsičem se še vedno ne govori. Nošenje mask ne pripomore k sproščenemu vsakdanjiku. Šele ko dam svoje skrivnosti iz sebe, sem lahko sproščena in uživam v majhnih stvareh. Učim se hvaležnosti, ponižnosti in pravzaprav živim razmeroma srečno – ne glede na to, kaj mi kdo pravi ali kako se moja družina obnaša, tudi če se nekdo ob meni ne spremeni, pa tudi ne glede na življenjske okoliščine. S pomočjo programa to sproti rešujem, sicer v skupini ni nihče popoln niti ne bo.

Marjana: Mislila sem, da mi bo skupina pomenila nekaj povsem drugega. Po moje ima vsak svoja pričakovanja. Predstavljala sem si, da bom nekajkrat prišla in bo že v redu. Na srečanjih ne delamo nič takega, po drugi strani pa mi dajo moč, zaupanje, srečam ljudi s podobnimi težavami, kar me malo prisili, da začnem razmišljati o sebi in poskušam kaj spremeniti. Pomeni mi oporo, sicer pa se moraš s težavami spopasti sam.

Na začrtani poti imaš oporo, če želiš hoditi po njej, potrebuješ smerokaz, nekaj, kar te drži pokonci in ti je v oporo, kot je meni skupina.

Meta: Meni se je zdelo zelo pomembno, ko sem začela odkrivati določene stvari o svoji družini. Na videz je naša družina delovala zelo srečno, da se imamo zelo radi, nikoli pa se nismo pogovarjali, če smo se že, smo se o nepomembnih stvareh. Bilo bi nam laže, če bi se samo odkrito pogovarjali. Mama je vedno rekla: Ne delaj težav, če jih ni. Ne bomo filozofirali. Jaz pa sem se vedno želela pogovarjati.

To se mi v skupini zdi možno, ker to vsi potrebujemo. Pogovarjanje bi morali gojiti od malih nog, da bi družina delovala kot celica in bi bilo vse bolje. Prav vesela sem, da sem to odkrila. Zanimivo je tudi, kako sem odkrila AO. Kolegu, ki je že 10 let v AA, sem govorila, da se ne morem premagati in da vem, da sladkor potrebujem samo zato, da pride naravnost v kri in se sprostim. To delam po opravljenem delu. Takoj mi je dal spletni naslov OA, še tisti dan sem se odločila in šla na srečanje, kar zame ni značilno.

Mateja: Skupina ni nadomestek za družino ali za karkoli drugega. Skupina je nekaj, kar imamo za vse življenje, čeprav nas večina tega ne more sprejeti. Pridemo in imamo vmes kak teden krize ali na nekaj mesecev ali let. Če ti v življenju steče, misliš, da gre, in misliš, da si prijel Boga za brado, pa ni tako.

V skupino hodiš do konca življenja zato, da ti vse drugo funkcionira. Če potrebuješ terapevta ali tek, to počneš, živiš normalno življenje, če pa ti postane skupina nadomestek, lahko nehaš živeti, kar se je tudi meni zgodilo v nekem obdobju. To ni škodljivo, ker te drugi zelo hitro postavijo na realna tla oziroma počasi spoznavaš stvari. Narediš lahko, kar se odločiš, nihče te ne nadzira, kaj počneš. Zato je ta program za ljudi, ki želijo biti odrasli, kar je težko.

Večina ljudi pride in odide, ker ne gre za instant rešitev, kot je liposukcija. Najtežje je biti svoboden, lažje je, če te nekdo nadzoruje ali ti da škatlico tablet ali greš shujšat v institucijo, sploh v današnjem svetu, ki je potrošniški. Imamo izrek, da ni nihče preneumen, da ne bi zmogel tega programa, in v skupino hodijo tudi ljudje z osnovno šolo, pa jim gre super.

Kako razumete svoje težave?

Meta: Dojemamo jih kot bolezen. Nekateri se s tem strinjajo, drugi ne. Ni roka, do kdaj bo bolezen trajala, in tisti, ki jo ima, naj bi pri zdravljenju sodeloval.

Mateja: Zelo preprosta je primerjava z diabetiki, ki vsak dan potrebujejo inzulin, tabletke, mi pa potrebujemo vsak dan program. Če ljudje shujšajo, odpade veliko bolezni: sladkorna, visok tlak, depresija ... To se zgodi kot posledica dela po programu, vsekakor pa si urediš tudi življenje.

Prehodno obdobje je lahko težje, kar je drugi razlog, da ljudje obupajo, prvi pa je, ker jim steče in izginejo, zgodi pa se tudi, da se potem vrnejo. Ko se zaveš težav in vidiš, da jih imaš cel kup: ne samo da si debel in te je sram na žurko, prevzeti moraš tudi odgovornost, česar večina ljudi noče. Večina ljudi hoče, da odgovornost za njih prevzame nekdo drug: zdravnik, starši, partner ...

Marjana: Prav zato ker te nihče v nič ne sili, imaš lahko osebno izkušnjo, saj program uporabljaš, kakor hočeš, prihajaš, kadar želiš, pišeš korake kadarkoli, vse je odvisno od tebe. Niti dva, ki okrevata, si nista enaka.

Kakšna razlika je med skupino OA in drugimi terapevtskimi programi?

Mateja: Razlika je zelo očitna: tam imaš terapevta, ki nekako igra Boga, hkrati pa ti nič ne pove in potem ne moreš imeti globokega zaupanja. Zelo pomemben del tega programa sta ljubezen in sprejemanje, ker če se prenažiraš še naprej, si vseeno prijazno sprejet. Nihče te ne bo ne odganjal ne sodil in v tem je razlika. Tukaj ni nič hudega, če ne zmoreš, to je del bolezni, prideš lahko nazaj, kolikokrat hočeš.

Ta ljubezen se mi zdi tako pomembna, saj ljudje delajo tudi samomore, ker ne zmorejo. Bi, pa ne zmorejo, kar je del bolezni odvisnost. Žena alkoholika ve, da bi bilo dobro, da zapusti moža, a tega ne zmore. Hodi od enega terapevta do drugega, od prijateljice do ne vem koga in vsi ji govorijo isto, ona pa ne zmore in ostaja z možem. V teh programih se zgodijo mali čudeži prav zaradi sprejemanja. Čeprav nekateri udeleženci ne zmorejo sprememb, si priznajo nemoč, priznajo, da je nekdo večji od njih, in ta večji ni tvoj mož ali terapevta, ampak Bog ali višja sila, ki ima edina pravico, da sodi. Z ljubeznijo in sprejemanjem pa se te stvari rešijo.

Meta: Če imaš težave s čimerkoli in si zmožen te težave sam rešiti, potem ne potrebuješ tega. Če pa tega nisi sposoben sam, je bistvo v tem, da si priznaš, da si nemočen.

Več informacij o programu OA in skupini na spletni strani www.oa-slovenija.com

Napisala: Suzana Golubov

vir: Lisa

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol