Včasih je staršem najlažje otrokovo slabo vedenje pripisati prijatelju, za katerega menijo, da nanj 'slabo vpliva'.
Otroci se pogosto znajdejo v težavah, pa naj bo v paru ali skupini, zato je vedno nekdo kriv. Kritiziranje tujega otroka v takšem primeru omogoča staršem, da ohranijo prepričanje, da je njihov otrok v osnovi 'dober' in da se ne bi 'slabo' obnašal, če nanj ne bi vplivali vrstniki. Ta način razmišljanja je pogost, ne pa tudi neproblematičen.
Z ocenjevanjem otrok kot samih po sebi dobrih ali slabih starši tvegajo, da bodo njihovi otroci začeli verjeti, da so slabi ljudje ali pa da je nekaj z njimi zelo narobe, če naredijo napako. In napako bodo naredili slej ko prej.
Povsem drugače je, če se na vse otroke gleda kot na v osnovi dobre ljudi, ki včasih sprejemajo slabe odločitve. To omogoča prostor za spremembo in rast.
Poleg tega starši, ko so otrokovega prijatelja označili kot 'slab vpliv', temu prijatelju pogosto prepovejo druženje z njim, nove raziskave pa kažejo, da se ta pristop pogosto izjalovi.
Zakaj prepoved druženja ne deluje?
Ko otroci prehajajo v srednjo šolo, vedno bolj cenijo mnenja svojih vrstnikov, ko poskušajo najti svoje mesto v družbenem okolju.
"Ko otroci odraščajo, postanejo njihovi vrstniki pomembnejši v njihovem življenju," je za HuffPost povedala Cristine Legare, profesorica psihologije na teksaški univerzi v Austinu. Vpliv vrstnikov lahko otroke pripelje do nevarnih odločitev. Razlogi, zakaj je večja verjetnost, da bodo najstniki naredili kaj 'narobe', ko so z vrstniki, ali v nasprotju s tem, kar bi počeli, ko so sami ali s starši, so družbeni in biokemični.
"V možganih se takrat dogajajo nevrološke spremembe, ki dejansko dajejo večji pomen informacijam, ki so prejete s strani vrstnikov," je za HuffPost povedal Brett Laursen, profesor psihologije na Florida Atlantic University.
Medtem ko je odstranitev prisotnosti vrstnikov v nekaterih situacijah smiselna, kot je udeležba v nevarnih vožnjah z avtomobilom, pa glede na nedavno študijo, ki jo je vodil Laursen, prepoved otrokom, da bi videli prijatelja, za katerega starš meni, da nanj slabo vpliva, nima pozitivnih učinkov na socialni status ali otrokovo vedenje.
Raziskovalci so med šolskim letom spremljali 562 otrok v Litvi, starih od 9 do 14 let, in izvedli več raziskav o priljubljenosti in vedenju v razredu. Otroke so tudi prosili, naj ocenijo svoje vedenje in ali njihova mama ne odobrava katerega od njihovih prijateljstev.
Ugotovili so, da se vedenje tistih učencev, katerih matere niso odobravale njihovega prijatelja, ni izboljšalo – pravzaprav se je poslabšalo.
Otroci, ki so imeli vedenjske težave, so v intervjujih pogosteje poročali o materinem neodobravanju prijateljstev. Neodobravanje mater je bilo povezano z nižanjem vrstniškega statusa otroka pri svojih prijateljih, kar je bilo spet povezano z več neprimernega vedenja. Neodobravanje mater je tako še poslabšalo težavo, za katero so matere upale, da jo bodo odpravile.
Ena od možnih razlag za takšno sosledje dogodkov je, da ko otrok izgubi prijatelja zaradi materinega neodobravanja, izgubi svoj socialni kapital.
Laursen poudarja, da ima oseba z več prijatelji na splošno večji vpliv v družbi. Ko otrok izgubi prijatelja, tako hkrati izgublja na vplivu pri vrstnikih, kar pomeni tudi, da bo težje sklepal nova prijateljstva.
"Potrebujete prijatelje, da bi končali srednjo šolo, in otroci bodo storili skoraj vse, da obdržijo prijatelje," je dejal Laursen. "Zato so otroci z malo prijatelji še posebej ranljivi za vpliv vrstnikov, saj ne želijo tvegati, da ostanejo brez prijateljev."
Kaj naj storijo starši namesto prepovedovanja?
Laursen je poudaril, da avtorji študije nikakor ne želijo obsojati staršev zaradi tega, kako se odzivajo na neprimerno vedenje svojih otrok.
Prepovedovanje nekaterih prijateljevanj je razumljiva reakcija, vendar ima lahko nepričakovane posledice.
"Ko gredo otroci skozi obdobje, ko vrstniki postanejo veliko pomembnejši od staršev, jih ne želite postavljati v situacijo, da bi morali izbirati - ker ne boste zmagali," je dejal Laursen.
"Ljudje, ki na nas najbolj vplivajo, so tisti, s katerimi imamo tople, tesne odnose," je nadaljeval, zato je to vrsta odnosa, ki ga želite zgraditi s svojim otrokom. S prepovedjo prijateljevanj pa se starš postavi za nasprotnika, kar se le redko konča dobro. Namesto tega bi morali biti starši bolj zavezniki in zagovorniki svojih otrok.
Ko torej pride do neprimernega vedenja v družbi vrstnika, naj starši poskušajo razumeti svojega otroka, njegove odločitve in zakaj teži k določenemu prijatelju.
Topel in tesen odnos ne pomeni, da ne postavljate meja in pustite otrokom, da počnejo, kar hočejo. To ni isto kot 'permisivno starševstvo'. Starš bi moral komunicirati z otrokom na način, da je tudi otrokom povsem jasno, da jim meje postavljajo zaradi skrbi zanj in ne iz jeze, zamere ali neodobravanja.
Povzeto po Huffpost in drugih virih.
Preberite si tudi:
- Samostojnost pri otrocih: 6 stvari, ki jih lahko naredite vsak dan
- Psihične težave otrok vse pogostejše (zakaj so otroci vse bolj nesrečni?)
- 5 razvojnih stopenj sklepanja prijateljstev med otroki