Ni vam treba postati budist ali meditirati ure in ure, da bi ponotranjili te mogočne nauke.
1. Sprejemanje resničnosti
Ena glavnih tem Budovih naukov je sprejemanje tega, kar je resnično. To ne pomeni, da si ne moremo prizadevati za boljše okoliščine ali spreminjati tistega, kar lahko. Pomeni le, da razumemo, da je življenje polno negotovosti, sprememb in nepopolnosti.
Buda je pogosto govoril o konceptu 'dukkha', ki se običajno prevaja kot 'trpljenje'. A ne gre le za fizično ali čustveno bolečino. Gre tudi za subtilno nezadovoljstvo, ki izhaja iz tega, da življenje ni takšno, kot bi želeli, da bi bilo. Ključ do iskanja notranjega miru po Budovem mnenju ni v poskušanju, da bi življenje naredili popolno.
Namesto tega gre za sprejemanje življenja takšnega, kot je, z vsemi vzponi in padci, in za iskanje miru v tem sprejemanju. To ni vedno lahko. Lahko je izjemno zahtevno. Toda učenje sprejemanja resničnosti brez upiranja lahko vodi do globokega občutka notranjega miru.
2. Moč sočutja
Sočutje je osrednji del Budovih naukov, ki vključuje resnično razumevanje bolečine drugih in iskreno željo, da bi olajšali njihovo trpljenje. Zanimivo je, da so nevroznanstveniki odkrili, da ko delujemo sočutno, naš možgani proizvajajo 'hormone sreče', kot je oksitocin, in sproščajo endorfine.
Buda je to vedel že pred tisočletji, ko je učil o moči sočutja. Verjel je, da z gojenjem sočutja ne pomagamo le drugim, temveč tudi sami sebi prinašamo notranji mir. Zato naslednjič, ko vidite nekoga v stiski, ne odmaknite pogleda. Stopite do njega in pokažite sočutje. S tem ne boste le pomagali tej osebi, temveč boste tudi negovali svoj notranji mir.
3. Pot zmernosti
Buda je pogosto govoril o 'srednji poti' – poti zmernosti, stran od skrajnosti nenehnega iskanja užitka. V našem sodobnem svetu, kjer se zdi, da je pretiravanje norma, je ta nauk še posebej pomemben. Nenehno smo bombardirani s sporočili, da je več bolje, naj bo to materialno premoženje, delo ali celo prosti čas.
Toda Buda je učil, da pravi mir izvira iz ravnotežja in zmernosti. Gre za razumevanje naših potreb in njihovo zadovoljevanje brez pretiravanja. Namesto nihanja med skrajnostmi razmislite o hoji po srednji poti. Naj gre za uravnoteženje dela in počitka ali sprejemanje zmernosti pri iskanju užitka, to ravnovesje lahko vodi do bolj mirnega in zadovoljnega življenja.
4. Gojenje hvaležnosti
Hvaležnost je ponavljajoča se tema v Budovih naukih. Poudarjal je pomen priznavanja in cenjenja tega, kar imamo, namesto nenehnega iskanja tistega, česar nimamo.
V svetu, ki se pogosto osredotoča na pomanjkanje, je praksa hvaležnosti lahko močan način za spremembo naše perspektive. Spodbuja nas, da se osredotočimo na obilje, kar lahko posledično prinese občutek zadovoljstva in miru.
Vsak dan si vzemite trenutek, da cenite to, kar imate. Lahko je tako preprosto kot toplina sonca na vašem obrazu, okusen obrok ali smeh dobrega prijatelja.
5. Mir iščimo v sebi
Morda je najgloblji Budov nauk ta, da je pot do miru notranje potovanje. Učil je, da nosimo v sebi vse, kar potrebujemo, da najdemo mir in srečo.
Pogosto iščemo mir zunaj sebe – v dosežkih, lastnini ali drugih ljudeh. Toda Buda je trdil, da pravi mir prihaja od znotraj. Zato raziščite svoj notranji svet. Razumite svoje misli, čustva in želje. V tem razumevanju boste našli pot do pravega notranjega miru.
Povzeto po Hackspirit.com
Preberite tudi:
- 4 načini, kako najti srečo, kadar vam je težko
- Praksa ČUJEČNOSTI je največje darilo, ki si ga človek lahko podari v tem napornem svetu
Novo na Metroplay: "Če bi ljudje vedeli, kakšno je to mučenje, koliko je solz in trpljenja …" | Sara Isaković