Občutljivost je naša supermoč
Nekateri ljudje so bolj čustveni in občutljivi, spet drugi manj. Občutljivost pogosto povezujemo s šibkostjo in danes je že prav zaželeno, da je oseba čim bolj racionalna in da pri svojih odločitvah uporablja razum. Družba nam daje vtis, da vsi "uspešni ljudje" delujejo samo na podlagi nekih logičnih sklepanj in nikoli na podlagi tega, kar čutijo.
Ker so ranljivost, občutljivost in čustva mnogokrat tabu teme, nam lahko delajo težave tudi v odnosih. Vam je že kdaj rekel partner, prijatelj ali sorodnik, da ste preveč občutljivi? Da jemljete stvari preveč osebno? Da se prehitro vznemirite? Če to slišite dovolj pogosto, je žal velika verjetnost, da ste takim besedam začeli verjeti in razmišljati o tem, da je nekaj narobe z vami.
Tudi sama si pogosto jemljem k srcu stvari, ki si jih marsikdo ne bi. In velika večina ljudi se v takih situacijah do mene obnaša kot, da je to moja pomanjkljivost. Ko vidim, da se po svetu godi krivica in me to prizadene, je največkrat odziv mojega sogovorca približno tak: "Jah, tako pač je. Svet je nepošten. Boš že dobila tršo kožo." Zakaj bi jo morala dobiti? Zakaj bi dejstvo, da mi ni vseeno, bilo potrebno spreminjati?
Ne želim trše kože in vem, da ravno občutljivi ljudje spreminjamo svet na bolje. Ravno mi smo tisti, ki si želimo videti več ljubezni, razumevanja, prijaznosti. A ni kar malo tragikomično, da je hrepenenje po takih stvareh opredeljeno kot šibkost?
Podobno je tudi v odnosih; občutljivi ljudje si navadno želimo bolj globokih odnosov. Čeprav smo na prvi pogled mogoče nekoliko manj družabni in smo radi tudi sami, so naši odnosi dostikrat veliko bolj intimni in ljubeči. Ker dogodke v svojem življenju čutimo bolj intenzivno, nas ne bodo zanimali površinski pogovori. Smo bolj empatični, ljubeči, skrbni, sočutni, razumevajoči, zvesti... In vse to so lastnosti, ki si jih večina želi pri partnerju ali prijatelju. Občutljivost je točno tisto, česar v odnosih potrebujemo več, ne manj. Je naša prednost in supermoč.
"Občutljivčki" smo nagnjeni k temu, da nas tudi večkrat nekaj prizadane. Nas pa zato tudi večkrat nekaj razveseli in nam prinese ogromno dobrega.
Seveda obstajajo nezdravi, škodljivi in toksični načini izražanja naših čustev. In če smo po naravi bolj občutljivi, so lahko ti odzivi precej pogosti. A to še ne pomeni, da je občutljivost slaba in škodljiva. Pomeni samo, da nas čaka še nekaj dela na sebi, s katerim bomo poiskali ustrezen način izražanja.
Ti nezdravi načini so pogosti ravno takrat, ko svoje občutljivosti ne znamo sprejemati. Če smo v vojni sami s seboj, ne moremo nuditi ljubezni niti sebi, kaj šele drugim. Zaradi svoje čustvenosti se zmerjamo in sramujemo, kar privede samo še do več slabe volje, jeze in slabih odzivov. Naučiti se moramo sprejemati in opaziti lepote v naših lastnostih.
Prvi korak, da občutljivost postane vaša supremoč, je torej zagotovo to, da jo sprejmete. A ni nujno, da se ustavite pri temu – občutljivost lahko še spodbujate in povečujete. S tem se bodo izboljševali tudi vaši odnosi, saj boste bolj pozorni na partnerja, mu nudili podporo in dajali občutek, da so razumljeni.
Včasih odnose pozdravimo ravno takrat, ko stopimo v stik s svojo občutljivostjo in jo v celoti sprejmemo.
Smo drugačni. In tudi, če ne ustrezamo profilu na videz uspešnih ljudi, lahko živimo veliko bolj polno. Morda nas čaka nekaj več žalostnih trenutkov, a pred nami je tudi toliko več trenutkov, ki bodo napolnjeni z ljubeznijo, prijaznostjo, toplino in solzami smeha. Mi smo tisti, ki vodimo sebe in druge nazaj k svojim srcem, sočutju in skrbi.
Mi smo tisti, ki bomo svet spremenili na bolje.
Avtorica: Veronika Sivka
- Poglejte si še: "Tvoja senzitivnost ni problem. Nikoli ni bila in nikoli ne bo."
ali pa Kaj se dogaja v možganih visoko senzitivnih?