Nihče v resnici ni svoboden!

Pogosto mislimo, da gre pri partnerskem odnosu samo za moškega in žensko. A to ni res. Zakaj? Razlaga priznani nemški psihoterapevt Bert Hellinger. 

Nihče v resnici ni svoboden! (foto: profimedia) profimedia
27. 10. 2022

Dandanes pogosto izhajamo iz tega - in se tako tudi vedemo - kot da gre pri partnerskem odnosu samo za moškega in žensko. Oba se ljubita, privlačita drug drugega in postaneta par. In kar hitro izgubimo sliko, da prihaja vsak od niju iz neke posebne družine. Vsak od niju ima za seboj drugačne starše in drugačne prednike. Pri vsakem se je v njegovi družini zgodilo nekaj drugega. Vse te resničnosti segajo v partnerski odnos. 

Vsak od partnerjev prihaja iz svojega duhovnega polja, iz drugega družinskega polja, ki mu služi v različnih pogledih. Zaradi tega tudi nobeden od njiju ni svoboden.

Če k temu pride še to, da je bil eden od njiju, ali celo oba, pred tem v resni zvezi in imata iz te zveze tudi otroke, ju ta preteklost veže na raznolike načine. Ta preteklost ju veže na otroke, ter na mamo ali očeta otrok. Izhajati moramo iz tega, da mora in želi vsak na določen način ostati v teh zvezah. V novi zvezi ne sme nihče pričakovati od drugega, da se bo tem zvezam odpovedal. Včasih se to pokaže tako, da ne moreta stanovati skupaj, čeprav si to želita. 

V družini (vključujoč vse prednike) so med seboj torej vsi povezani, tako kot da bi imeli veliko skupno dušo. Lahko jo imenujemo tudi duhovno polje. V tej veliki duši ostanejo navzoči vsi, ki jo ji kdajkoli pripadali, tudi vsi mrtvi. Pripadajo ji tudi splavljeni otroci in zgodaj umrli bratje in sestre. Vsi ti spadajo zraven, tudi tisti, ki so bili odrinjeni in o katerih se ni želelo govoriti. V tem polju so navzoči vsi in so v medsebojni resonanci z vsemi drugimi. V tem polju je gibanje, ki želi izločene ponovno združiti. 

Za moškim torej stojita njegova mama in oče, pa stari starši, bratje in sestre, prav tako tudi vse, kar se je v njegovi družini kdaj dogodilo - cel sistem. Enako velja pri ženski. Ko moški spozna žensko, mora upoštevati, da za njo stojita njen oče in mama, stari starši, bratje in sestre, cel sistem. Ves ta sistem čaka na moškega. Oba sistema čakata na to, da se bo morda lahko nekaj dokončalo, nekaj, kar prihaja iz preteklosti in se še ni razrešilo. Oba sistema vstopita v skupnost usod, da bi morda tako lahko nekaj posebnega razrešila, dokončno razrešila.

Zaradi tega ne obstaja razmerje dveh, kot si pogosto radi predstavljamo. Razmerje dveh je utopija. Vsi smo povezani v skupno polje, v veliko družino. 

Bert Hellinger v knjigi Sreča, ki ostane

Poglejte si Sensa podkast: