Odraščanje ob čustveno nezrelih starših je za otroke lahko zelo zahtevno, posledice takšnega otroštva pa se lahko odražajo tudi v njihovih odnosih v odraslosti.
Takšni posamezniki lahko nezavedno iščejo romantične partnerje, katerih vedenje spominja na vedenje njihovih staršev. Žal so zaradi tega lahko bolj dovzetni za odnose s partnerji, ob katerih se ne počutijo varno, podobno kot se niso počutili varne v otroštvu.
5 tipov partnerjev, ki jih pogosto izberejo ljudje, ki so odraščali ob čustveno nezrelih starših
1. Partner, ki želi imeti vse pod nadzorom
Ljudem, ki so odraščali ob čustveno nezrelih starših, se lahko partnerji, ki želijo imeti vse pod nadzorom, sprva zdijo varni. Njihovo vedenje si lahko razlagajo kot skrb in zaščito, čeprav gre v resnici za pretirano nadzorovanje.
V otroštvu pogosto niso imeli občutka, da je zanje ustrezno poskrbljeno, saj so starši zanemarjali njihove potrebe. Ko se v njihovem življenju pojavi nekdo, ki želi odločati namesto njih, lahko takšno vedenje zamenjajo za skrb in pozornost. Toda v resnici gre seveda za zelo nezdravo dinamiko.
Po besedah psihoterapevtke Angele Ficken so za nadzorujoče odnose značilne situacije, v katerih ena oseba izvaja pretiran nadzor nad mislimi, dejanji ali odločitvami druge. Pri tem lahko uporablja manipulacijo, ustrahovanje ali partnerja izolira od drugih, kar vodi v izgubo njegove individualnosti in svobode.
2. Partner, ki čustveno zanemarja
Ljudje, ki so odraščali ob čustveno nezrelih starših, so pogosto navajeni, da se morajo z vsem spoprijemati sami. Njihovi starši so njihove potrebe pogosto zavračali ali omalovaževali, v družini pa ni bilo zdravih meja.
V odraslosti jih lahko zato privlačijo partnerji, ki jih čustveno zanemarjajo, saj jim je takšna dinamika poznana. Čeprav si v odnosih vsi želimo občutka domačnosti, poznano še ne pomeni varno.
Otroci, ki odraščajo v takšnem okolju, lahko razvijejo anksiozni stil navezanosti, ki jih spremlja tudi v odraslosti. Pogosto težko prosijo partnerja za pomoč in niso prepričani, ali so njihove potrebe v odnosu sploh izpolnjene.
Kljub temu lahko vztrajajo v takšnem nezdravem odnosu ali pa vedno znova izbirajo partnerje s podobnimi lastnostmi.
3. Partner, ki jih ponižuje in omalovažuje
Čustveno nezreli starši lahko pri otrocih vzbujajo občutke sramu ali krivde, da bi dosegli svoje. Včasih jih ponižujejo, da bi se sami počutili bolje. Ko ti otroci odrastejo, so lahko že tako navajeni kritike, da jo začnejo dojemati kot normalen del odnosov.
Takšno vedenje jim je poznano, zato lahko nezavedno izberejo partnerja, ki z njimi ravna podobno. Ko jih partner žali, jim daje ponižujoče vzdevke ali se norčuje iz njihovih odločitev, jih to sicer prizadene, vendar so takšnega ravnanja vajeni.
Kot pojasnjuje svetovalka za partnerske odnose Christiana Njoku, lahko posameznik uporablja ponižujoče pripombe zato, da bi z njimi manipuliral s partnerjem in povečal njegovo odvisnost od sebe. Sčasoma lahko partner zaradi takšnega ravnanja izgubi samozavest.
Ljudje, ki so odraščali ob čustveno nezrelih starših, imajo lahko že tako nizko samopodobo, partnerjevo poniževanje pa jo lahko še dodatno poslabša.
4. Partner, ki prelaga krivdo na druge in se kaznovalno umika iz komunikacije
Ko vas nekdo obtoži nečesa, česar niste storili, je to lahko zelo frustrirajoče in krivično. Če vas ob tem še kaznuje z molkom, je lahko izkušnja še toliko bolj boleča.
Prelaganje krivde in zavračanje komunikacije sta lahko obliki manipulativnega vedenja. Posameznik lahko poskuša prikazati pretekle dogodke v drugačni luči, da bi se izognil odgovornosti in krivdo prevalil na partnerja.
Ljudje, ki so odraščali ob čustveno nezrelih starših, so bili lahko že kot otroci pogosto tarča neupravičenih obtožb. Njihovi starši so redno prezrli njihove občutke, ko pa so jih otroci poskušali izraziti, so krivdo hitro prevalili nanje. Če jim otrokov odziv ni bil všeč, so se lahko umaknili iz komunikacije in z njim niso želeli govoriti.
Ker so bili vajeni, da so se starši vedno postavljali v vlogo žrtve in niso prevzemali odgovornosti za svoje vedenje, se jim lahko zdi povsem običajno, da se podobno vede tudi njihov partner.
5. Partner, ob katerem se nikoli ne počutijo povsem varne
V nezdravih odnosih se lahko zgodi, da mora eden od partnerjev nenehno paziti na svoje besede in dejanja, kot bi hodil po jajcih. Že najmanjša napaka lahko sproži izbruh jeze, zaradi česar se drugi partner počuti ogroženega ali prestrašenega.
Znaki nezdravega odnosa sprva niso vedno očitni, vendar občutek, da morate biti nenehno previdni, kadar je partner slabe volje, ni značilnost zdravega odnosa.
Otroci, ki so odraščali v podobnem okolju, so pogosto dobro seznanjeni s čustveno nestabilnostjo in nepredvidljivimi odzivi drugih.
Če so morali že v otroštvu nenehno spremljati razpoloženje svojih staršev in prilagajati svoje vedenje, da ne bi sprožili njihove jeze, se jim lahko podobna dinamika v partnerskem odnosu zdi nekaj povsem običajnega. Zato morda niti ne prepoznajo, da občutek negotovosti in strahu v lastnem domu ni nekaj, kar bi morali sprejemati kot normalen del partnerskega življenja.
Vir: yourtango.com
