Otroci, ki so jih vzgajali narcisi, običajno končajo zelo podobni svoji mami ali očetu in tako nadaljujejo tradicijo neobčutenja sebe ter s tem nesposobnosti čutenja drugih.
Lahko pa se, če se zavestno za to odločijo, osvobodijo tradicije in realno vidijo svoja starša takšna, kot sta. Ko so dovolj stari oziroma odrasli lahko ustvarijo distanco od strupenih staršev. Nato se podajo na dolgo in naporno pot od travme do spremenjenega vedenja ter do resnične ljubezni do sebe.
Res pa je, da se večina ne odloči za pot krutega soočanja in spreminjanja sebe. Tako dobra večina teh otrok na koncu postane odvisna od drog, alkohola in toksičnih odnosov. Znajdejo se v odnosih z ljudmi, ki jih v resnici prezirajo. Postanejo narcisi, ki zlorabljajo druge.
Tudi oni lahko postanejo narcistični starši, ki so osredotočeni zgolj na svoje potrebe, želje in občutke, zaradi česar otrokova čustvena in psihološka potreba pogosto ostane zapostavljena ali ignorirana.
- Preberite si še: Kaj storiti, ko ugotoviš, da si se znašel v odnosu z narcisom?
Lahko pa se zgodi tudi to...
Lahko pa postanejo tudi soodvisni empati. Ne upajo si povedati svojega mnenja, ker so se naučili, da drugi vedno "vedo bolje". Počutijo se grde, neumne in nepomembne.
Mislijo, da si morajo ljubezen zaslužiti tako, da so vedno prijazni, tihi in priročni. V sebi imajo ogromno občutka krivde in se vedno opravičujejo, tudi ko to ne bi bilo potrebno.
Sprejmejo zelo slabo plačana dela zaradi nizke samozavesti. Ostajajo v nasilnih razmerjih in vedno znova podležejo zlorabam. Njihovo življenje je polno tesnobe in neobvladovanja težav.
Otrok postane čustveni skrbnik starša
Narcistični starši pogosto pričakujejo, da bodo otroci zadovoljevali njihove čustvene potrebe, jih občudovali ali jim nudili brezpogojno podporo. Otrok lahko prevzame vlogo čustvenega skrbnika, kar vodi v izgubo lastne identitete, saj je njegov fokus nenehno na starševih potrebah.
Nizka samopodoba
Narcistični starši so pogosto kritični, poniževalni ali brezbrižni do otrokovega truda in dosežkov. Otrok lahko razvije občutek, da nikoli ni dovolj dober ali da mora vedno izpolnjevati previsoka pričakovanja, kar vodi v nizko samopodobo in stalno iskanje potrditve.
Strah pred konflikti in pretirana ustrežljivost
Otroci narcističnih staršev se pogosto naučijo, da je konflikt nekaj, kar je treba za vsako ceno preprečiti. Postanejo pretirano ustrežljivi, saj verjamejo, da lahko le tako ohranijo mir in pridobijo starševsko naklonjenost. Ta vzorec lahko prenesejo tudi v svoje odrasle odnose.
Pomanjkanje zdrave navezanosti
Narcistični starši težko nudijo ljubezen in podporo, kar pri otrocih povzroči občutek negotovosti in pomanjkanje zdrave navezanosti. Otrok lahko odrašča z občutkom, da ga bodo ljudje zapustili ali zavrnili, če ne bo izpolnjeval njihovih pričakovanj.
Pritisk, da je "popoln"
Narcistični starši pogosto vidijo svoje otroke kot podaljšek sebe. Otrok mora biti uspešen, lep ali na kakršenkoli način "popoln", da bi ustrezal starševim pričakovanjem in izboljšal njihov status v družbi. Ta pritisk lahko vodi v občutke tesnobe in izgorevanja.
Razvijanje občutka sramu
Ker narcistični starši pogosto obsojajo otroka zaradi njegovih napak ali izraženih čustev, se otrok lahko nauči, da je izražanje čustev "napačno". To lahko vodi v občutek sramu in težave pri izražanju svojih potreb in občutkov.
Težave v odraslih odnosih
Otroci narcističnih staršev imajo lahko težave pri postavljanju meja v odnosih, saj niso vajeni zdravega ravnotežja med dajanjem in prejemanjem. Lahko postanejo preveč ustrežljivi ali razvijejo nezdrave vzorce soodvisnosti.
Vpliv narcističnega starša na otroka je lahko globok in dolgotrajen, vendar je z zavestnim trudom in podporo mogoče preoblikovati naučene vzorce in ustvariti bolj zdrave odnose ter srečnejše življenje.
Najhujši učinki, ki jih povzroči narcizem, so nedvomno naslednji:
- Samomor - ogromno ljudi se počuti tako uničene zaradi narcizma, da preprosto obupajo nad življenjem
- Psihične težave
- Izguba stika s telesom
- Ne morejo prevzeti nadzora nad lastnim življenjem
- Resno pomanjkanje prizemljitve
- Ne morejo se soočiti s tem, kar se jim je v resnici zgodilo
- Posttravmatski sindrom
- Težave s samopodobo
- Kronične bolezni
- Ne morejo živeti lastnega življenja, saj jih razžirajo bes, zamera in sovraštvo
- Izgubijo dragocene odnose zaradi odtujenosti
- Izgubijo lastno identiteto in dostojanstvo
- Živijo s krivdo in sramom
- Imajo težave z zaupanjem in so sumničavi do namenov drugih ljudi
- Depresija
Seznam je neskončen. Zato je tako pomembno, da vsak posameznik začne vzpostavljati stik s seboj in pri sebi prepozna znake narcizma, saj jih imamo v sebi do določene mere prav vsi, saj smo vsi do določene mere odtujeni od sebe. Največja težava pa je, da se tega niti ne zavedamo.
Kako premagati te vplive?
Zavedanje: Prvi korak k okrevanju je prepoznati, kako je narcistični starš vplival na njihovo osebnost in vedenje.
Postavljanje meja: Naučiti se, kako reči "ne" in postaviti jasne meje, je ključno za zdrave odnose.
Terapija: Psihoterapija lahko pomaga predelati travmatične izkušnje iz otroštva in razviti bolj zdrave vzorce vedenja.
Samorazvoj: Delo na samospoštovanju, osebni identiteti in izražanju svojih čustev pomaga graditi bolj samozavestno in uravnoteženo življenje.
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del