V otroštvu se naučimo (ne)spoštovati svoje občutke v odnosu s starši.
Ah, pozabi ga, sej te tako ni bil vreden, nimaš razloga biti žalostna.
Raje se pogovarjava o čem bolj pomembnem.
Pojdiva raje na pivo, kot pa, da misliš na njo ter izgubljaš čas in energijo.
Ne sme te takšna malenkosti razburiti, zakaj noriš!?
Ne spoštujem te več, ker si se cepil/nisi cepil.
Za mene si šibek, ker nosiš masko.
Pojdi se cepit, pa mir daj!
Če se cepiš, zame več ne obstajaš.
Taki, kot si ti, nas vse ogrožate, ker ne nosite maske in se ne držite ukrepov.
Vse to so stavki, ki smo jih lahko slišali ali izražali praktično vsi. Izvor imajo v otroštvu. V otroštvu se učimo (ne)spoštovati svoje občutke v odnosu s starši. Tako, kot so nam starši pokazali, da sprejemajo in spoštujejo naša čustva/občutke drugih ljudi, predvsem znotraj partnerskega odnosa, tako smo se tudi mi naučili, da spoštujemo svoje občutke/čustva drugih.
Če starši in okolje niso sprejemali naših občutkov in čustev, smo jih morali potlačiti. Na podlagi tega se nam ustvari podzavestni program in takšen imamo tudi odnos do sebe in okolja. Prav tako takšne odnose tudi privlačimo. Četudi ne izrazimo z besedami nestrinjanja z občutki in odločitvijo druge osebe, to pokažemo preko neverbalne komunikacije. Druga oseba začuti ob izražanju svojih občutkov nelagodnost ali blokado.
Pred dvema mesecema sem bil priča zanimivemu dogodku. Nasproti mene sta sedela mlada starša. Njuna hčerka (stara okoli pet let) se je v okolici igrala in na vsake toliko časa prišla do staršev. Izražala jima je svoje občutke ob igri. Starša sta mirno sprejemala njene občutke, jo spraševala, če kaj potrebuje, in ji pustila, da se gre naprej igrat. Ob tem sta jo strogo in ljubeče opozorila na meje. Deklica je tako čutila skrb in varnost.
Kasneje je prišla deklica do svojih staršev in jima želela nekaj povedati. Vidno je bila že utrujena in preplavila so jo čustva. Starša sta jo poslušala in nič spraševala, kaj se je zgodilo. Ko so deklico oblile solze, ji je oče ponudil objem. Deklica se je stisnila k očetu, on pa jo je brez besed objel. Pol minute je še jokala, potem se je pa počasi umirila. Nato je objela še mami in deklica se je šla naprej igrat. Nagovoril sem očeta, da je to, kar sem videl, zelo lepo in redko videno.
Pomembno spoznanje za deklico je bilo, da jo oče ni objel samo fizično. S tem, ko jo je brez besed in vprašanj ljubeče objel, je predvsem objel njene občutke in čustva. Lahko si predstavljate, da bo ta deklica ob takih dejanjih znala in si upala izražati avtentično svoja čustva ter jih tudi sprejemati od drugih.
Če vemo, da je za vsako žensko njen oče prva moška ljubezen, potem tukaj vidimo, da bo imela ta deklica, ko bo odrasla, dobre temelje za kvaliteten partnerski odnos. Ker se bo naučila spoštovati svoje občutke, bo privlačila tudi takega moškega, ki bo spoštoval in sprejemal njene občutke in čustva. Obratno pa bo tudi ona spoštovala njegove.
Da bomo zmožni sprejemati občutke/čustva drugih oseb, potrebujemo prvo pogledati, kje v otroštvu pri nas niso bila sprejeta. Če se želimo poglobiti v to, pa potrebujemo prvo povečati stik s svojim telesom. V telesu se namreč pretakajo ali so zamrznjena naša čustva. Z delom na sebi je potrebno spremeniti strukturo podzavesti in zvišati raven podzavestne čustvene zrelosti. Tako se spremeni naš odnos do okolja in odnos okolja do nas.
Pot ni lahka, je pa vredna.
Sandi Masnec, učitelj AEQ metode 1. stopnje
- Preberite si še: Zakaj veliko mladih misel na otroka navda z občutkom odpora?