Ali se je dobro vmešavati v življenja drugih? Ali pa bi bilo bolje, da se osredotočimo na svoje življenje in lastne izzive?
Menih Sveti Serafim Glinski je opozarjal, da lahko z enim samim vedenjem nase prevzamemo bremena drugih ljudi – ne da bi se tega sploh zavedali.
Neka ženska svojega mnenja nikoli ni znala zadržati zase. Nenehno je delila nasvete, še posebej svojim najbližjim, ki so zaradi njene pretirane zaščitniške drže najbolj trpeli. Pogosto sta bila tarči njenega nadzora mož in hči.
To je povzročalo številne družinske spore. Hči je uspešno končala študij in našla službo, vendar je mati še vedno verjela, da brez njenih nasvetov ne more normalno živeti.
Ko je izvedela, da imajo njeni bližnji težave, je bila globoko pretresena. Njihove stiske je doživljala kot svoje breme in bila prepričana, da mora čim prej ukrepati. A pretirano vmešavanje od zunaj pa lahko položaj celo poslabša.
Ali je pretirana zaščitniškost lahko škodljiva?
Človek, ki verjame, da vedno ve, kaj je najbolje za druge, se lahko močno moti. Njegove življenjske izkušnje niso nujno uporabne za nekoga drugega. Z najboljšimi nameni lahko nekomu celo škodujemo, posledic svojih dejanj pa kasneje pogosto ne moremo več popraviti.
"Hitro opazimo napake drugih, svojih pa pogosto ne vidimo."
(Prirejeno po misli Rašida Alibekova.)
Vsi domači so se ji skušali prilagoditi in izpolnjevati njene zahteve. Kupila je hišo, redila kravo, kokoši in prašiče ter obdelovala velik vrt. Njen mož je od zgodnjega jutra do poznega večera delal na posestvu. Ker je bilo dela veliko, so ob koncih tedna in med prazniki prihajali pomagat tudi otroci.
Od življenja na podeželju niso poznali skoraj ničesar drugega kot vrt, seno in delo. Tudi vnuki so morali pleti gredice in skrbeti za posestvo. Fizično delo samo po sebi ni nič slabega, pomembno pa je, da ga spremljata tudi počitek in ravnovesje.
Toda gospodinja nikomur ni dovolila, da bi si oddahnil. Vmešavala se je v vsak vidik življenja svojih bližnjih. Uničila je zakon svoje hčerke, sina obrnila proti tastu in tašči, vnukinjo pa osramotila zaradi njenega videza.
Poleg tega je po vasi širila govorice o lastnih otrocih. Zaradi njenega vedenja niso trpeli le domači, ampak tudi sosedje. Kljub temu pa je zase verjela, da ravna prav.
"Če vidiš napako pri drugem, najprej poglej vase."
– kitajski pregovor
Zakaj je obsojanje nevarno?
Ženska je redno hodila v cerkev, a je tudi tam opravljala druge, delila nezaželene nasvete in povzročala spore. Duhovnik ji je skušal razložiti, da ni prav, da se nenehno vmešava v življenja drugih, vendar je bila prepričana, da je njena dolžnost voditi svoje otroke in vnuke.
Po moževi smrti se je še bolj posvetila delu na kmetiji. Z leti pa je njena moč začela pešati. Otroci je niso zapustili in so ji pomagali po svojih najboljših močeh, vendar je bilo jasno, da gospodarstva ne zmore več voditi kot nekoč. Takrat je dojela, da tudi sama ni večna in da je napočil čas, da začne skrbeti predvsem zase in za svoj notranji mir.
Ljudje pogosto ne razumejo, kako močno jih lahko obremenjuje obsojanje drugih. Ker to počne skoraj vsak, se zdi nekaj povsem običajnega. Toda ko se nenehno ukvarjamo z napakami drugih, njihove težave nosimo s seboj. Namesto da bi svojo energijo usmerili v lastno rast, jo vlagamo v presojo in nadzor ljudi okoli sebe.
Prav zato je sveti Serafim Glinski opozarjal na nevarnost obsojanja drugih in ljudi spodbujal, naj se tej navadi upirajo.
"Obsojanje drugih ni nedolžna stvar. Kdor nenehno presoja druge, nase prevzema tudi del njihovega bremena."
– po naukih svetega Serafima Glinskega
Namesto da bi iskali napake pri drugih, lahko več miru najdemo, če svojo pozornost usmerimo vase. Navsezadnje je to edino življenje, ki ga lahko zares spreminjamo.
Vir: stil.kurir.rs
