Močne družbene povezave so povezane z boljšim fizičnim in duševnim zdravjem, sposobnostmi obvladovanja težav, kakovostjo spanja in še veliko več.
Raziskave dokazujejo, da so prijatelji in družinski odnosi, ki jih negujemo, ter druge osebne interakcije, tisto, kar nam pomaga doseči dolgo življenje. Odnosi naj bi bili tako celo pomembnejši od genetike, ko govorimo o staranju in zadovoljnem dolgem življenju!
"V zadnjih nekaj desetletjih vse več dokazov kaže, da ljudje, ki so bolj socialno povezani, živijo dlje, ljudje, ki so bolj izolirani ali osamljeni, pa imajo povečano tveganje za zgodnjo umrljivost," pravi Julianne Holt-Lunstad, profesorica psihologije na BYU. Slednje je ugotovila v lastni raziskavi z nedavno študijo (2022), objavljeno v Annual Review of Public Health.
Kaj naredijo dobri odnosi?
Holt-Lunstad je že leta 2010 naredila metaanalizo 148 študij na to temo. Nedolgo nazaj so drugi raziskovalci upoštevali kar 276 različnih študij. "In od tega pregleda dalje so bile objavljene še dodatne študije," je dejala in tako opozorila, da je ta ugotovitev trdna, saj je bila večkrat ponovljena.
Čeprav se meritve in metode razlikujejo, je odgovor raziskav vedno enak: odnosi vplivajo na to, kako dobro in kako dolgo ljudje živijo. Partnerji, prijatelji in ljudje v soseščini lahko veliko prispevajo k našem duševnemu in fizičnemu zdravju.
Longitudinalni dokazi so še posebej močni, saj kažejo, da družbeni odnosi napovedujejo boljše zdravstvene rezultate. "Imamo dokaze, da je družbena povezanost povezana z delovanjem imunskega sistema, z dovzetnostjo za viruse in zmožnostjo vzpostavitve učinkovitega imunskega odziva na cepiva, pa tudi z vrstami vedenja, povezanimi z zdravjem," je dejala Holt-Lunstad.
Spanje je še en odličen primer. Ljudje, ki imajo dobre odnose, spijo bolje. Tisti, ki se počutijo izolirane ali osamljene, pa slabo spijo. Raziskovalci so nadzorovali različne dejavnike življenjskega sloga, da bi pokazali, da je ta povezava resnična oz. da resnično izhaja iz družbenih povezav in ne česa drugega, je dejala Holt-Lunstad. Dolgoživost, ki jo prinašajo razmerja, ni le rezultat posameznikove starosti, teže, tega, da je nekdo pil, kadil ali imel sladkorno bolezen ali imel druge zdravstvene težave.
"Ti dokazi so v resnici del dolgotrajne raziskave, ki nakazuje, da smo ljudje družbena bitja in da smo se v človeški zgodovini morali zanašati na druge za preživetje," je dejala raziskovalka.
O nezadovoljstvu, ki so ga ljudje občutili med pandemijo covida, in dolgih obdobjih, ko so bili ljudje izolirani od družbe, je dejala: "Ta stopnja stiske, ki smo jo doživljali v času karantene, je naša biologija, ki signalizira nezadovoljeno pomembno potrebo. Lahko povzroči slabo zdravje, če se doživlja kronično. Mislim, da to kaže, kako pomembni so naši odnosi za naše zdravje. In da moramo dati prednost našim odnosom."
Znanost o odnosih
Morda najbolj znana dolgoročna študija o učinkih ali pomanjkanju odnosov se je sčasoma razvila iz Harvardske študije o razvoju odraslih, ki je leta 1938 začela spremljati 268 študentov drugega letnika Harvarda in jih nadaljevala od takrat naprej. Preučevali so tudi druge najstnike v mestnih središčih, rekrutirane iz revnih sosesk.
"Presenetljivo je, da naši odnosi in to, kako srečni smo v svojih odnosih, močno vplivajo na naše zdravje," je za The Harvard Gazette povedal Robert Waldinger, vodja študije, psihiater v splošni bolnišnici Massachusetts in profesor na medicinski šoli Harvard. 2017. "Skrb za svoje telo je pomembna, vendar je skrb za odnose prav tako pomembna oblika skrbi zase. Mislim, da je to razodetje."
Sčasoma so se vodje študije upokojili in nalogo prenesli na nove generacije raziskovalcev, študija pa je dodala otroke in žene udeležencev. Naučili so se, da so tesni odnosi, ne denar, inteligenca ali genetska zasnova, tisti, ki ustvarjajo življenjsko srečo. To ni bilo ugotovljeno samo med harvardsko elito; ugotovitve so se na vseh področjih izkazale za resnične tudi za udeležence v središču mesta.
Pravzaprav je zadovoljstvo v razmerju pri 50 letih bolje napovedalo fizično zdravje kot ravni holesterola. In tisti z dobro socialno podporo so imeli s staranjem manj duševnih poslabšanj, kot tisti, ki je niso imeli.
"Dobri odnosi ne varujejo le našega telesa; ščitijo tudi naše možgane," je dejal Waldinger v pogovoru TED leta 2015. "In ti dobri odnosi, ni nujno, da ves čas tečejo gladko. Nekateri naši osemdesetletni pari so se lahko prepirali dan za dnem, toda dokler so čutili, da se lahko zares zanesejo na drugega, ko je bilo težko, ti prepiri niso vplivali na njihove spomine."
Waldinger je za CBS “This Morning” povzel ugotovitve študije s Harvarda: Socialne povezave so res dobre za ljudi. Izolacija in osamljenost je lahko zelo škodljiva - in 1 od 5 Američanov pravi, da je osamljen. Pomembna pa je kakovost tesnih odnosov. Visoko konfliktna poroka je na primer slaba za zdravje, topli odnosi pa varujejo zdravje. Ljudje, ki so bili pri 50 letih najbolj zadovoljni s svojimi zvezami, so bili 30 let pozneje najbolj zdravi.
Dobri odnosi varujejo možgane, ne le telesa. Imeti nekoga, na katerega se lahko zaneseš, je ključno za zdravje v starosti (in tudi prej).
Waldingerjev nasvet za gradnjo dobrih in tesnih odnosov?
"Dajati ljudem našo popolno pozornost je verjetno najbolj dragocena stvar, ki jo lahko ponudimo sočloveku, vendar je to res težko narediti. Naša pozornost je vedno razdrobljena," je dejal Waldinger, ki je dejal, da gre za trdo delo, ki zahteva čas.
Druge študije, ki opisujejo prednosti močnih družbenih vezi
Študija iz leta 2020 v Journal of Gerontology je pokazala, da imajo družbeno integrirane ženske 10 % daljšo življenjsko dobo in 41 % večjo verjetnost preživetja do starosti 85 let, kot tiste, ki so bile socialno izolirane. To je veljalo tudi potem, ko so raziskovalci prilagodili zdravstveno vedenje in depresijo.
Študija iz leta 2015 v Clinical Psychological Science, ki so jo izvedli Waldinger in drugi, je pokazala, da imajo starejši heteroseksualni pari, ki so varno navezani drug na drugega in zadovoljni v svojih zakonih, manj depresije. Za ženske je večja varnost navezanosti napovedala tudi boljši spomin.
Kaj pa genetika?
Če ste domnevali, da bo na to, kako dolgo so živeli vaši starši, podalo namig o vaši lastni dolgoživosti, niste edini. Zato ni presenetljivo, da je študija Ancestry.com in Calico Life Services iz leta 2010 v reviji Genetics, ki je vključevala milijone ljudi, povzročila pravo razburjenje. Vlogo podedovanih genov pri dologoživosti so zmanjšali na 7 %, in ne na 20 - 30 % kot je bilo v prejšnjih ocenah.
Povzetek
Na podlagi teh raziskav lahko zaključimo, da so odnosi najbolj pomembna stvar v življenju človeka, zato je pomembno, da jih negujemo, v njih vlagamo čas in energijo, saj gre za najbolj vredno naložbo.
Vir: deseret.com
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
