Kaj smo prejeli v času, ko je bila mama noseča z nami?

18. 2. 2022
Deli
Kaj smo prejeli v času, ko je bila mama noseča z nami? (foto: profimedia)
profimedia

Ste se kdaj spraševali, ali čas, ko je bila mama noseča z vami in sama izkušnja rojevanja na ta svet morda vpliva na vas še danes?

Tako kot seme vsebuje osnovo za življenje rastline, ima tudi faza kreacije človeka velik vpliv na njegovo življenje. Po podatkih očeta transpersonalne psihologije, Stanislava Grofa, smo bolj pod vplivom naše izkušnje rojstva, kot si mislimo, kar podpira z raziskavami.

Obstaja biološka matrica s čustvenimi odtisi in vzorci, ki seže vse do začetkov našega pojava na tem svetu. Grof temu pravi osnovna predrojstvena matrica in razumevanje te lahko objasni veliko stvari o nas samih ter nam omogoča odličen okvir za opuščanje starih vzrocev, za zdravljenje in osebnostno rast.

Zdravljenje je osebno potovanje vsakega posameznika, a vzorci, ki jih zdravimo, so pogosto večgeneracijski in segajo dlje od našega rojstva.

Na biološkem nivoju je zanimiv podatek, da je jajčece, iz katerega ste nastali, bilo dejansko nošeno že v vaši babici; saj je vaša mama razvila svoja jajčeca že takrat, ko je bila še plod v maternici svoje mame. Torej smo neposredno povezani z dvema generacijama naših prednikov.

Kopiranje mehanizmov, stresnih in družinskih vzorcev, kot tudi družbenih in ekonomskih okolj skozi generacije je pustilo odtise na nas, ki jih počasi odkrivamo. Najlepša stvar takšnega pristopa k zdravljenju je, da lahko skozi svoje osebno zdravljenje prinesete rešitve k večji mreži odnosov v prihodnosti in preteklosti.

S tem, ko sami rešimo določen podedovan vzorcev, lahko pomagamo našim prednikom in predvsem naslednikom, da jih ne ponavljajo nadalje.

Glede na sodobne raziskave se najbolj močni odtisi pojavijo, ko smo še v maternici ter v prvih letih po rojstvu (nekje do 4. leta starosti). Te imajo doživljenske vplive na naše emocionalno življenje in doživljanje realnosti.

“Zahodna znanost se približuje premiku, ki bo spremenil naše koncepte realnosti in človeške narave, ki bo povezal razmik med starimi modrostmi in moderno znanostjo, in poravnal razlike med vzhodno duhovnostjo in zahodnim pragmatizmom,” pravi Stan Grof v knjigi Beyond the Brain.

Vsakič, ko občutimo določeno emocijo, to v nas sproži spomine na vse podobne izkušnje, ki smo jih že doživeli (vesele, žalostne, strašljve, travmatične…). Občutki so namreč v naši psihi tesno povezani z izkušnjami. Grof je pričel raziskovati primarno izkušnjo, ko prvikrat občutimo določen občutek in kako ta ustvari fabulo za čustvene in psihološke vzorce.

V direktnem povzemanju vzorcev podzavestno privlačimo ali nas privlačijo specifične situacije ali ljudje, ki poustvarjajo enako dinamiko kot originalna travma. Na primer, če doživimo močan pritisk med neznosnim rojstvom, lahko to direktno povzemamo s tem, da se nenehno znajdemo v odnosih in delovnih okoliščinah, kjer je počutimo neznosno in pod pritiskom.

Izogibanje povzemanja travmatičnih izkušenj je, ko se podzavestno umikamo specifičnim dinamikam originalne travme. Na primer, če smo občutili določeno kemično zastrupitev, ko smo bili v maternici – denimo je mati kadila, pila alkohol, jemala droge ali zdravila ipd., se lahko avtomatično izogibamo toksinom, ne želimo piti, kaditi in smo nagnjenji k temu, da želimo jesti kar se da čisto hrano.

Lahko se tudi počutimo žrtve v življenju, kot rezulat tega, da smo bili potegnjeni iz porodnega kanala s kleščami. Zaradi tega se lahko nekateri počutijo nemočni, da bi preprečili manipuliranje ali nadziranje drugih ljudi in imajo ves čas občutek žrtve. In bodo tudi nadalje v življenju privlačili ljudi, ki se bodo do njih obnašali na enak način.

Če otrok občuti, da so kakorkoli udrli vanj in v njegov prostor, se lahko tudi sam kasneje obnaša napadljivo do okolice.

Če se že v zgodnjem otroštvu počutimo neuspešne, lahko to vpliva na našo pretirano željo po uspehu in dokazovanje tekom življenja.

V primeru, da smo v zgodnjem otroštvu doživeli zavrnitev, se lahko kasneje v življenju obnašamo do ljudi oklepajoče ali jih radi nadziramo, ker nas je strah zavrnitve. A s takšnim obnašajam običajno odbijamo ljudi, ki so utrujeni od našega nadziranja in nas zavrnejo. Tako si ustvarjamo situacijo, katere se dejansko želimo izogniti.

Možnih situacij in njegovih učinkov je tako ogromno.

Grof pa je raziskoval tudi določena posamezna obdobja.

Prvo obdobje, ki ga je raziskoval, je obdobje, ko plod plava po maternici. Ta lahko ustvari pozitivne ali negativne izkušnje, odvisno od čustvenega in fizičnega zdravja matere, okolja in njene prehrane.

Pozitivne izkušnje tega obdobja so povezane z občutkom enosti, brezčasja, transcendence in samadhija.

Negativne izkušnje tega obdobja pa so povezane z občutkom breztemeljnosti in umika od življenja.

Druga faza je, ko se maternica zapira, nas stiska in potiska k kanalu. Ker v tej fazi ne lebdimo več, je to točka, ko občutimo čas in prostor ter začetek dualnosti.

Pozitivne izkušnje tega obdobja so povezane z vznemirjenjem glede novih možnosti, informacij ali modrosti.

Negativne izkušnje tega obdobja pa so povezane z občutkom neizogibne krize, strahu ali upiranja pred razvojem v življenju.

Tretja faza nastopi, ko vstopimo v porodni kanal. Povečan stres in kompresija je povezana z bojevanjem in poseganjem po luči na koncu tunela.

Pozitivne izkušnje tega obdobja so povezane z občutkom plutja s tokom.

Negativne izkušnje tega obdobja pa so povezane z občutkom stisnjenosti ali celo “poteptanosti” od življenjskih okoliščin.

Zadnja, četrta faza, nastopi, ko otrok izstopi iz porodnega kanala, ko se faza rojevanja zaključi in je povezana z olajšanjem, radostjo, lahkotnostjo in najpomebneje – svobodo.

Vse te faze predstavljajo našo osebno zgodbo, zato ni naključje, da lahko globoko vplivajo na naša življenja.

Tudi morebitne negativne izkušnje iz tega obdobja je potrebno sprejeti z ljubeznijo, sočutjem in brez obsojanja, če jih želimo pozdraviti. Smo močna bitja, ki se razvijamo in lahko transforiramo prav vse negativne emocije.

Pogovor s starši ali otroci o teh pomembnih fazah lahko poveča medsebojno povezanost, sočutje in občutek, da smo nenazadnje vsi tukaj zato, da pozdravimo stvari, ki se prenašajo že generacije. Ko individualno delamo na zdravljenju in razvijanju sebe, s tem pomagamo tudi vsem okrog sebe. 

Vsi se zavedamo, kako izgledajo določena čustvena stanja, ko jih prepoznamo kot biološke matrice, pa bomo sposobni tudi, da jih z ljubeznijo navigiramo. To je poglavitno pri ustvarjanju življenja, kakršnega si želimo.

Najboljša stvar ujetosti v predrojstvene matrice je zavestno osvobajanje iz njih!

Poglejte si še oddajo Sensa pogovori:

Viri: upliftconnect.com, enhancingthefuture.co.uk

Preberite si še: 

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez