Chopra in Simon aktualizirata staroindijsko vedsko tradicijo. Sedem duhovnih zakonov sta razporedila po sedmih čakrah.
Korenska čakra (muladara) - zakon karme
na dnu hrbtenice ureja naše osnovne potrebe po preživetju. Ko je odprta in pretočna, se počutimo varno in samozavestno, lahko zadovoljimo svoje potrebe po varnosti. Blokade v tem območju pogojujejo anksioznost in skrbi. Jezus nas svari pred pretirano zaskrbljenostjo in strahom, ker Gospod ve za naše potrebe. Pandemija pa nas s skrbmi in strahovi navdaja, ker nismo prizemljeni, zakoreninjeni v nebeškem kraljestvu. Vsi potrebujemo najprej varnost. Prvo čakro izraža zakon karme. Na telesni ravni vsaka akcija zbudi odgovarjajočo reakcijo. Da bi povečali možnost za evolucijo reakcij, lahko uporabimo svoje telo kot orodje za določanje izbire. Naše potrebe vrednoti glede na občutek varnosti, hrano pa vrednoti glede na njeno hranljivost oziroma strupenost.
V budizmu poznamo različne interpretacije zakona karme. Karma ne pomeni nespremenljive usode. Res pa dejanja naših prednikov nakazujejo naša dejanja in naša pretekla dejanja nakazujejo sedanja, kakor tudi naša sedanja dejanja nakazujejo prihodnja. Karma pomeni tako dejanje kakor tudi posledico tega dejanja, je torej vzrok in učinek hkrati, saj vsako dejanje sproži tok energije, ki se v podobni obliki vrne k nam. Kadar se odločimo za dejanja, ki prinašajo srečo in uspeh drugim, tudi naša karma obrodi sad sreče in uspeha. Po zakonu karme žanješ to, kar seješ. Pri njem je treba zavestno izbrati najboljšo odločitev izmed mnogih možnih. Ker je to tudi zakon vzroka in posledice, ni vseeno, kakšne posledice nas doletijo.
Ni vseeno, kakšne sugestije za naše odločitve sprejemamo. Ni vsak informator, po novem influencer oziroma vplivnež, dober. Že Sveto pismo opozarja: "Várujte se lažnih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po njih sadovih jih boste spoznali. Ali obirajo grozdje s trnja ali smokve z osata? Tako rodi vsako dobro drevo dober sad, slabo drevo pa rodi slab sad. Dobro drevo ne more roditi slabega sadu in ne slabo drevo roditi dobrega sadu. Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, bo posekano in v ogenj vrženo. Po njih sadovih jih boste torej spoznali" (Lk, 6,43,44). Nauk o slabi in dobri karmi imata tako staroindijska kot krščanska tradicija. Naši nameni (dharme) so spoznani v dejanjih – karmah. Slabi nameni rodijo slaba dejanja, dobri pa dobra. Tako deluje zakon vzroka in posledice.
Druga spolna čakra (svadištana) - zakon minimalnega napora
Druga spolna čakra (svadištana) je čakra ustvarjalnosti. Ko jo usmerjamo iz področja spolnih organov v višja energijska središča, ustvarjamo ljubeče in ljubljeno življenje v njegovi polnosti. Zakon minimalnega napora pove: "Dovolj je dnevu njegova lastna teža" (Mt 6,34). Ko vitalna energija teče skozi središče ustvarjalnosti, sokreiramo svoje življenje. Rešitev problemov je redko na njihovi ravni. Prihaja iz globlje domene ustvarjalnosti, ki uporablja grob material korenske čakre, da vsak dan znova kreira svet. Skladatelj, denimo, ustvari povsem novo delo s tem, da postavi nabor not v nov kontekst.
Tretja čakra je trebušna čakra (manipura, sončni pletež) - zakon namena in želje
Tretja čakra je trebušna čakra (manipura, sončni pletež). Ta čakra je sedež posameznikove energije v svetu. Ko je pretočna, smo sposobni manifestirati svoje želje in namene. V nasprotnem primeru se počutimo frustrirane in neučinkovite. Izraža jo zakon namena in želje. Semena namenov in želja vzniknejo v naši duši. Proces manifestacije želja se začne z njihovim ozaveščanjem, nadaljuje s širjenjem zavedanja preko meditacije in konča z izražanjem namenov in zavestno oddaljitvijo od končnega izida. Svoja dejanja lahko nadzorujemo, ne moremo pa nadzorovati sadov teh dejanj. Pustimo svojo življenjsko energijo, da svobodno teče skozi tretjo čakro, tako da luč naših namenov osvetljuje ves svet. "Vi ste luč sveta" (Mt, 5, 14-16).
Zakon namena ali želje temelji na dejstvu, da sta energija in informacija navzoči povsod v naravi. Vsak namen in želja pa v sebi skrivata vzvode svoje izpolnitve. Namen in želja imata na polju čiste možnosti brezmejno moč samouresničevanja. Če zasadimo namen v rodovitno prst čiste možnosti, pripravimo to brezmejno uresničujočo moč do tega, da dela za nas. Kot čista zavest smo polje neskončne ustvarjalnosti kot izpolnitve svojih domišljijskih sanj. Gre za enotnost, zakaj ta neskončna raznoterost življenja temelji na enotnosti enega samega vseprežemajočega duha. Prihajamo v najtesnejši stik s poglobljenim doživljanjem svoje narave.
Četrta srčna čakra (anahata) - zakon dajanja in sprejemanja
Četrta srčna čakra (anahata) v središču prsi predstavlja združevalno energijo ljubezni in sočutja. Posvečena je preseganju ločenosti in odtujenost od drugih. Ko je pretočna, se počutimo globoko povezane z vsemi bitji v našem življenju. Izraža jo zakon dajanja in sprejemanja. Poznamo več vrst in oblik ljubezni. Otrokova ljubezen do matere je drugačna kot materina ljubezen do otroka. Prijateljska ljubezen je drugačna kot strastna ljubezen med ljubimcema. V stari Indiji so poznali maitri – ljubečo prijaznost. Ko dajemo, tudi prejemamo in obratno, saj s sprejemanjem določenega daru podarimo nekomu drugemu tudi možnost za dajanje. Kakor zdravo fizično srce sprejema kri in jo črpa nazaj, tudi na čustveni ravni ostane zdravo s sprejemanjem in dajanjem ljubezni v vseh oblikah. Naše podarjanje sebe drugim se širi v koncentričnih krogih, ki jih pa, žal, ne vidimo.
Eden izmed glavnih duhovnih zakonov življenja je zakon dajanja in sprejemanja.
Vesolje deluje v dinamični izmenjavi, dajanje in prejemanje sta samo različna vidika energijskega pretoka v vesolju. Če bomo voljni dajati to, kar iščemo, bomo v svojem življenju občutili izobilje vesolja. Življenjski pretok energij je uglašena izmenjava vseh sestavin in sil, ki sestavljajo polje bivanja.
Dajemo in sprejemamo zato, da bogastvo in izobilje krožita v našem življenju. Zanimivo, da angleška beseda za izobilje in bogastvo, affluence, izvira iz latinskega glagola affluere 'pritekati'. Bogastvo torej pomeni pritekati v obilju. Po angleško se denarju reče tudi currency, kar se ravno tako nanaša na pretočnost energije. Ta beseda namreč izvira iz latinske besede currere 'teči'. Denar je pravzaprav samo simbol življenjske energije, ki jo izmenjavamo z drugimi in ki jo lahko uporabljamo, zato ker dajemo svoj prispevek družbi. Če torej ustavimo kroženje denarja oziroma če nam gre samo za to, da denar stiskamo pri sebi in ga kopičimo, mu bomo onemogočili, da bi se stekal in vračal k nam, saj ni nič drugega kot življenjska energija. Rimska boginja bogastva je bila Abundancija (ang. abundance, 'bogastvo'). Ne smemo blokirati niti časa, niti denarja, niti energije.
Zakon najmanjšega napora pove, da um narave deluje samodejno, brezskrbno, skladno in ljubeče. Kadar delujemo skladno z žejo, ki izvira iz prasile (po Kojcu), žanjemo uspeh in srečo. To je načelo sprejemanja vsega, načelo najmanjše možne dejavnosti.
Narava je učiteljica izpolnitve naših želja in je tudi vir zdravja. Od tod izhaja latinski izrek "natura sanat". Ptice se ne trudijo letati, rože se ne trudijo cveteti, ribe se ne trudijo plavati. V vedski učenosti je to znano po reku, ki pravi: "Delaj manj, stori več." To pa ne pomeni telesne in duševne letargije, češ da nam ni treba storiti ničesar. Nasprotno: vsak dan je treba "valiti skalo duhovnega razvoja na hrib", ker se nam sama po sebi hitro zvali v dolino, kar pa nas razočara.
Že samo na srčno čakro je možno izvajati več meditacij. Poglejmo si eno izmed njih: Predstavljajmo si, kako "ljubimo Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem." Obenem pa "ljubimo svojega bližnjega kakor sam[i] sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki" (Mt 22,37-40). In kako je mogoče misliti Boga iz njegovega stvarstva? Mislimo ga skozi razodetja, evangelije. prikazovanja, teofanijo, njegova usmiljena dela, izjemne in vsakdanje dogodke, prilike, lastne izkušnje, molitve, liturgije slavljenja v troedinosti stvarstva. V Bogu je naše stekališče, prebivališče, svetišče. Je alfa in omega. Vse ljubezni se stekajo v njem kakor reke v ocean. Pomislimo na njegovo vsemogočnost. Spoštujemo njegovo skrivnost neupodobljivo, ljubezen neprecenljivo z aluzijo na Pavlov spev agape; svetost dneva, ki svetlobo vsepovsod razliva iz korenin, ki so nas iz pradavnin rodile do vstajenja in odrešenja v nebeškem kraljestvu.
Peta, grlena čakra (višuda) - zakon nepristranskosti
Peta, grlena čakra (višuda) je središče izražanja. Ko je odprta in pretočna, smo samozavestni pri besednem izražanju svojih potreb. Blokade v grleni čakri so pogosto povezane s problemi s ščitnico, kronično bolečino v vratu in neuslišanosti. S tem središčem je povezan zakon nepristranskosti. Odprta peta čakra nam omogoči, da lahko izrazimo svojo resnico brez skrbi zaradi cenzure ali kritike. Ljudje z odprtim središčem za komuniciranje so spretni pri izražanju svojih potreb na spodbuden način. Ko se energija prosto pretaka skozi središče izražanja, nas ni več strah, kako bodo ljudje reagirali na naše drugačne poglede. V tej točki izražamo svoje želje v smislu nasveta "trkajte, iščite, prosite" (akronim TIP).
Šesta, čelna čakra (ajna) - zakon dharme
Šesta, čelna čakra (ajna) je središče intuicije in uvida. Ko je odprta, smo povezani s svojim notranjim glasom in počutimo se vodeni pri svojih odločitvah. Ko je blokirana, občutimo dvom in nezaupanje. Odprtost te čakre se pogosto povezuje z jasnim občutkom povezanosti z našo dharmo, smislom življenja. Tu tičijo navdihi Svetega Duha.
Intuicija je povezana z zakonom dharme kot zakonom vzroka in posledice. Naš notranji glas nas vodi k popolni manifestaciji naših potencialov. V tem zlitju prihajamo v najtesnejši stik s poglobljenim doživljanjem svoje narave. Utišati je treba zunanji in notranji hrup, glasove drugih, da slišimo zvok svoje lastne duše. Ta nas spominja na našo prvotno božansko narave.
Zakon dharme, ki je za Chopro zakon življenjske dolžnosti, pomeni poslanstvo služenja človeštvu. Kadar ta edinstven dar združimo s služenjem drugim, doživimo vznesenost in zanos svojega duha, kar pa je najvišji cilj. Gre za velikodušnost (lat. magnanimus, animus magnus; fr. générosité, grandeur, d' âme; ang. generosity). Vsaj nekaj lahko napravimo bolje kot drugi. Kadar se te potrebe uskladijo z ustvarjalnim izrazom naše nadarjenosti, zanos ustvarja izobilje.
Zakon dharme sestavlja troje resnic: 1) Smo duhovna bitja, ki smo se utelesila v snovno telo. 2) Vsak človek je poseben dar. 3) Vsak trenutek je dar.
Derrida piše celo o daru smrti, dočim je Kristus primer daru vstajenja. Ta dar je tako edinstven, da ni človeka, ki bi nam bil po nadarjenosti enak in ki bi svoj dar izražal enako kot Odrešenik, ki pa ga lahko posnemamo (lat. imitatio Christi). Bogastvo je posledica služenja človeštvu. Vzore so nam pokazali Kristus, Chopra, Dowling Singh idr.
Sedma, temenska čakra (sahasara) - zakon čiste možnosti oziroma polnega potenciala
Sedma, temenska oziroma kronska čakra (sahasara) je čakra zavedanja. Vizualiziramo jo kot lotusov cvet ali krono na glavi. Ko lotusov cvet razpre svoje lističe, obnovi spomin na povezanost. Spomnite se svoje neomejene narave in da ste duh, "zakrinkan" v človeka. To je popoln izraz joge – združitev obstoja z akcijo, univerzalnega z individualnostjo. Chopra in Simon vidita v njem zakon čiste možnosti oziroma polnega potenciala. Kot čista zavest smo polje neskončne ustvarjalnosti kot izpolnitve svojih domišljijskih sanj. Vsa neskončna raznoterost življenja temelji na enotnosti enega samega vseprežemajočega Svetega duha.
Zakon nevezanosti predpostavlja, da živimo v tem svetu, a nismo od tega sveta. Zato se učimo modrosti negotovosti, kar pomeni, da smo odprti do vsega, a nismo z ničemer zasvojeni. To vodi k osvobojenosti od starih navad in celo vsega že znanega. Vstopamo v neznano polje vseh možnosti in se prepustimo ustvarjalnemu duhu, ki vodi ples stvarstva. Rezultat je treba prepustiti "svetu različic" (Zelandov izraz) v nedoločenem času, in sicer z brezpogojno vero v moč pozitivnega mišljenja, pri čemer pa vendarle pogosto zgrešimo zaradi strahu pred neuspehom.
Chopra svetuje, naj vsak dan meditiramo in nato napišemo seznam svojih edinstvenih darov ter še seznam tega, kar bi radi z njimi storili. Tako vnašamo življenjsko izobilje. Vsak dan se sprašujmo, "kako naj služim" oziroma "komu naj pomagam", in ne "kaj bom imel od tega", kar pa predstavlja notranji dvogovor ega. Odgovori na ta vprašanja nam omogočajo, da z ljubeznijo pomagamo in služimo bližnjim.
Tekst: Dr. Bogomir Novak
Celoten članek lahko preberete v tiskani številki Sense april/maj 2022
Poglejte si še: MODRA SOBA z Majo Megla - Iztok Ilc, japonolog in prevajalec o kulturnih in družbenih razlikah
