Trenutek spočetja je izredno pomemben!
Čeprav je za vse vrste živih bitij pod soncem značilen nagonski proces reprodukcije, smo le ljudje blagoslovljeni z refleksivno zavestjo in duhovno lucidnostjo, ki nam omogoča, da smo zavestni tudi pri načrtovanju in spočetju potomstva. Gre za inteligenten pristop, ki ga promovira tantra. Zagovarja zavestno življenje v vseh aspektih, tudi pri načrtovanju družine in vzgoji otrok.
Spočetje: graditev osnove s pozitivnimi nameni
Sam trenutek spočetja je izredno pomemben! V duhovnem izročilu Tibeta velja, da je način, kako se par ljubi, tisti, ki neposredno privlači določeno dušo, ki se želi utelesiti. Tibetanski budisti učijo, da bolj kot spolni akt vodi zgolj telesna želja in pohota, nižje razvita duša se bo utelesila.
Skladno s tantričnim razmišljanjem poteka priprava na povabilo duše prihajajočega otroka že veliko pred samim spočetjem, najprej s prečiščevanjem in z meditacijo.
Nato par začne posvečeno ljubljenje kot izraz duhovne predanosti – s predajo ljubezenskega dejanja in njegovih rezultatov božanskemu. Kakovost tantričnega seksualnega akta je v osnovi povsem drugačna od navadnega.
Medtem ko je navadni seksualni akt zgolj medsebojno zadovoljevanje potreb, ki partnerja na hitro olajša in razbremeni nakopičene energije, je tantrično ljubljenje pravzaprav globoka in sproščena meditacija. Moški in ženska sta med tantričnim ljubljenjem popolnoma zavestno stopljena v medsebojni ljubezni in orgazmu vse do trenutka prav tako zavestnega izliva.
In ko milijon semenčic plava proti cilju – kaj je tisto, kar določi tisto, ki ji bo uspelo? To je skupna aura matere in očeta v trenutku ejakulacije. Ker lahko do dejanske oploditve ženskega jajčeca pride nekaj minut ali celo ur po izlivu, je priporočljivo, da par ostane v stanju meditacije ali sublimacije ter telesnega ljubljenja, kolikor časa je mogoče.
Stanje duha tistega, ki spočenja otroka v ciničnem, depresivnem ali opitem stanju, ni primerljivo s spočetjem otroka v stanju posvečene molitve in božanske predanosti.
Višje kot je duhovno stanje predanosti para med samim spočetjem, večje možnosti obstajajo, da v zarodek pritegnemo duhovno razvito dušo. Razvit duh in dobra družinska karma ter duhovna prizadevanja veljajo v vseh duhovnih tradicijah nedvomno za veliko darilo prihajajočemu otroku, ki lahko posledično privede do duhovne osvoboditve matere.
Proces, ki smo ga opisali, se dejansko odraža v univerzalnem zakonu privlačnosti ali resonance, po katerem podobno privlači podobno. Tudi dalajlama je izrazil zaskrbljenost, da po okupaciji Kitajske zaradi kitajskega zatiranja tibetanske religije Tibetanci v Tibetu danes morda niso dovolj 'čisti', da bi v maternice priklicali bodisatve (razsvetljene duše). Harmonija duše z dharmo (življenjskim poslanstvom) je očitno pomembnejša od stanja fizičnega telesa.
Tudi iz zgodnjega krščanstva je znana zgodba o materi in njenih sedmih sinovih, ki so bili vsi svetniki. Sedem bratov je odraščalo s plemenito in pobožno vdovo, ki je otroke vzgajala v okolju popolnih čustev in junaških vrlin. Njena skrivnost je bila, da je vedno ustvarjala v molitvi. To še dodatno služi kot potrditev, da bolj kot sta starša čista in predana, višja je stopnja duše, ki se jima bo pridružila kot njun otrok.
Morda je na prvi pogled težko verjeti, kako zelo pomemben je sam trenutek spočetja, vendar o tem ne govori le tantra. Pri afriškem plemenu Himba, ki prihaja iz Namibije, na primer otrokov rojstni dan ni zaznamovan z datumom rojstva ali spočetja, temveč z dnem, ko se je njegova mati odločila za otroka. To je še en prikaz, ki je tesno povezan z načelom joge in tantre, po katerem energija sledi misli, ali povedano drugače: spočetje/ustvarjanje se vedno začne z idejo.
Somananda