Pari, ki se odločijo za obisk terapije, so najpogosteje ujeti v naslednji dinamiki.
Ko pari prvič obiščejo terapijo, ugotavljam, da ima eden od partnerjev skoraj vedno izogibajoč tip navezanosti in se od odnosa oddalji ter velikokrat izklopi svoja čustva, saj se mu zdi, da zanj vstop v čustva ali konflikt predstavlja veliko nevarnost na osebni ravni, pravi klinična psihologinja in terapevtka Dr. Angelica Shiels. V heteroseksualnih odnosih se v 99 odstotkih na tem mestu znajde moški.
Drugi partner, v večini ženska v odnosu, pa se do takrat, ko se par dejansko odloči za obisk terapije, večinoma že nahaja v neorganiziranem tipu navezanosti, kjer si resnično želi intimnosti in povezanosti s partnerjem, ampak jo je zaradi preteklih težav v partnerstvu, ki so par pripeljali na terapijo, tako strah, da bo zavrnjena in zapuščena, da se je začela obračati na metode, ki od nje zahtevajo manj ranljivosti in čustvene odprtosti, da bi dobila intimnost, ki si jo želi. To pomeni, da npr. s partnerjem preneha biti direktna v komunikaciji in čaka, da partner sam ugotovi, kaj je narobe, ali pa na dnevni ravni partnerju izraža manj pomembne stvari, kot npr. zakaj je posoda neoprana ali napačno zložena, saj ji je to lažje, kot reči “počutim se nevidno”, “želim si, da bi ti bilo mar zame”.
Ženska se tako znajde v neorganiziranemu tipu navezanosti, vendar ima zelo pogosto v svoji osnovi reaktivni (v preteklosti imenovan tudi tesnobni) tip navezanosti. Ljudje se v času stresa in visokega pritiska lahko pomikajo med temi tipi navezanosti, težave v partnerstvu pa lahko ustvarijo pogoje za to.
Reaktivni tip navezanosti pri partnerju (večinoma v ženski vlogi) pomeni, da je v odnosu bolj direktna in se zaveda, da lahko izpostavi svoje potrebe in želje, čeprav lahko včasih tudi zadržuje stvari v sebi, in nato “eksplodira”, ko je tega preveč. V obdobju večjega stresa (npr. finančne težave, bolezni bližnjih, prihod novorojenčka ipd.) pa se, če njen izogibajoči partner ne predstavlja dovolj trdne skale, na katero bi se lahko oprla za čustveno oporo, pomakne iz reaktivnega v neorganizirani tip navezanosti, opisan zgoraj. In na tej točki par najpogosteje pride na terapijo.
Na točki, ko par obišče terapijo, se moški v večini primerov še vedno nahaja v izogibajočem tipu navezanosti, vendar ne zaradi stresnih dejavnikov v življenju (saj jih zna kar učinkovito izključiti in se jim izogniti), vendar bolj zaradi pričakovanj in “napadov” s strani svoje partnerke. Zaradi tega se včasih pomakne v reaktivni tip navezanosti, kjer se izogne čustvom svoje partnerke s tem, da postane zelo verbalno defenziven in močno izraža svoje mnenje. Njegova temeljna prepričanja se pomaknejo od “kritizirala me bo” do “ne bom slišan in razumljen”, zato poskrbi, da je slišan s tem, da postane argumentativno defenziven.
Zakaj se takšna dinamika ustvari?
Ta dinamika med izogibajočim in reaktivnim ali neorganiziranim tipom navezanosti se pogosto ustvari in privlači zato, ker se v začetnih stopnjah razmerja izogibajoči tip počuti varno v bližini reaktivnega ali neorganiziranega tipa zaradi njegovih specifičnih lastnosti, medtem ko se neorganizirani ali reaktivni tip počuti brezskrbno in olajšano v bližini izogibajočega.
Dejstvo, da se te kombinacije privlačijo, ni slaba stvar. Ko se obe strani začneta zavedati svojih težav in začneta delati na sebi in odnosu, lahko drug drugemu pomagata, da izstopita iz svojega tipa navezanosti v varen tip navezanosti. Takšno razmerje jim lahko da ogromno priložnost za rast in razvoj, ki je v kombinaciji s katerim drugim tipom navezanosti ali drugačni dinamiki ne bi dobili.
Vir: Dr. Angelica Shiels
- Preberite si še: 3 znamenja, ki jim ta teden prinaša SREČO V LJUBEZNI
- in Test osebnosti: Izberite mačko in spoznajte svoje življenjsko poslanstvo
Katja Knez Steinbuch je družinska terapevtka in psihoterapevtka, ustanoviteljica in direktorica Inštituta Vita Bona. Z njo smo govorili o tem, zakaj bi Slovenija morala nujno zakonsko urediti področje psihoterapije, pa tudi o duševnih stiskah, še posebej v navezavi z nasiljem, spolnimi zlorabami in alkoholizmom, ki se prepogosto dogaja za zaprtimi vrati slovenskih družin:
