Tetovaže: Kaj lahko TATU in njegova pozicija pove o človeku? (Odgovarja Aleš Ernst)

12. 8. 2022
Deli
Tetovaže: Kaj lahko TATU in njegova pozicija pove o človeku? (Odgovarja Aleš Ernst) (foto: profimedia)
profimedia

Od kod potreba, da se človek tetovira? Ni naključje, da si tetoviramo točno določen del telesa. Zakaj si nekdo tetovira levo ali desno roko, levo ali desno nogo? Kaj to lahko pove o osebi? Odgovarja Aleš Ernst, učitelj in avtor AEQ metode v Sensa podkastu. 

Telo ne laže in vedno kaže realno sliko o nas, tudi tatuji imajo svoje sporočilo, včasih tudi globlje, kot se zavedamo, saj ima podzavest svojo (pre)moč. Tako nam lahko tudi pomagajo, da bolje razumemo sebe... 

Aleš Ernst razlaga:

"Glavni razlog za tetovaže je bil v preteklosti (pogosto tudi še sedaj) ta, da si dokazal, da zmoreš prenesti bolečino.

Tetovaže so označevale neke vrste iniciacijo ali potrditev, da si dovolj zrel. 

Tetovaža je zavestna odločitev, da boš prenesel bolečino. Ko se tetoviraš, te boli, s tem na zunaj pokažeš, da zmoreš prenesti bolečino, da si odrasel. Tetovaža je bila zato včasih simbol bojevnikov ali ljudi, ki jih ni strah nevarnosti in bolečine oz. so imeli do strahu drug odnos. Nekdo, ki ga je strah bolečine, se verjetno ne bo dal tetovirati. Na neverbalen način si tako s svojim izgledom sporočal, da se ne bojiš nikogar. Zato so bili v preteklosti lahko ljudje bolj spoštovani, brez da bi rabili recimo hoditi okoli s sekiro, saj so ljudje že po tetovažah videli to moč. To je ena funkcija tetovaže, ki je prevladovala še posebej v preteklosti. 

Druga funkcija tetovaže, ki pa je danes vedno bolj pogosta, pa je ta, da s tetovažo spremeniš svoje telo. Kaže na to, da s tem, kakšen si, nisi zadovoljen. Lahko bi rekli, da je tetovaža neke vrste plastična operacija. Ljudje gredo na plastično operacijo, da si spremenijo nos, prsi... in s tem dajo jasno vedeti, da s tem, kakšni so, niso zadovoljni. Da jih to, kar vidijo v ogledalu, spravlja v nemoč in da sovražijo tak izgled. Ko to dovolj sovražijo, energijo sovraštva usmerijo v to, da pustijo za seboj star izgled. Pripravljeni so iti k lepotnemu kirurgu, plačati denar, prenesti poseg in bolečine, zato da bodo potem uživali (ali pa tudi ne). Pri tetovaži je podobno. 

S tetovažo poskušaš spremeniti sporočilo, ki ga določen del tvojega telesa daje okolici.

Lahko se daš tetovirati tudi zato, da ustvariš vtis ali iluzijo, da si močen, čeprav nisi, vendar želiš to prikriti. To je en aspekt tetovaže. 

Drugi aspekt pa je, da ti tetovaža trajno zmanjša sposobnost, da čutiš določen del telesa. Govorimo o propriocepciji, to je površinsko zaznavanje. Propriocepcija služi, da zaznavaš pritisk in vpliv okolja na tebe. Ko določen pritisk, dotik, pogled, beseda... pride na površino kože, koža to energijo spremeni v signale, v električno napetost, potem se naboj po živčnem sistemu prenese na organe in vpliva na dojemanje, kdo smo mi.

Možgani so struktura v glavi, ki služijo za zbiranje podatkov. V možgane prihaja propriocepcija, občutki iz površine telesa, in interocepcija, občutki iz notranjosti telesa. Imamo še nevrocepcijo, ki predstavlja to vse skupaj, in nam daje občutek, ali je tukaj varno ali ni varno, je nakaj narobe v prostoru ali ne. Možgani vse te signale (propriocepcijo, interocepcijo, nevrocepcijo) in signale iz oči, nosu, ušes... spremenijo v zavedanje, kdo sem jaz. 

Če z nečim, kar jaz sem, nisem zadovoljen, in bi najraje to spremenil, pa ne morem, je eden od načinov, da si dam tetovažo na določen del telesa in s tem zmanjšam prepustnost oz. sposobnost telesa za realno zaznavanje. S tetovažo vplivam na to, kaj prihaja v mojo glavo in kakšen imam občutek o samemu sebi. 

Odvisno pa je, kam na telo si človek da tatu. Ko učitelj AEQ metode vidi tetovaže, iz tega lahko sklepa, da ja oseba na tem delu telesa želela imeti manj občutka in ima na tem delu telesa višjo senzorno motorno amnezijo ali odtujitev, kar pa ima za seboj določen razlog. Skozi pogovor z osebo lahko ugotovi, zakaj tatu ravno recimo na desni ali levi roki oz. nogi.

Razlog je lahko povezan z moškim vedenjem, ki ga definira desna stran telesa, in z ženskim vedenjem, ki ga definira leva stran telesa. Ali pa z vplivom očeta oz. moških prednikov na osebo, ki ga definira desna noga. Vpliv mame ali preteklosti po ženski strani prednic pa vpliva na to, kakšno imamo levo nogo.  

Če nočem imeti stika s preteklostjo po moških strani prednikov, je večja verjetnost, da si tetoviram desno nogo.

Eden od primerov, da bo lažje za razumeti. Če je vpliv moških prednikov na moje življenje tak, da bi ga najraje zanikal, je večja verjetnost, da bi bom dal tetovirati nekaj na desni nogi.

Recimo, da je bil dedek nasilen alkoholik. To je vplivalo na mojega očeta tako, da moj oče ni znal učinkovito pokazati jeze, ko je bila ta potrebna, ker je razvil tako močen odpor do neučinkovite jeze oz. besa, ki ga je dedek imel v svojem okolju. Oče se je odločil, da ne bo bil tak, kot je bil njegov oče, in se ni jezil tudi takrat, ko bi bilo to potrebno. Ker se ni jezil, ko bi se moral, imam jaz, kot njegov sin, sedaj težave s svojim izražanjem jeze, ne znam poskrbeti zase in ne znam zapustiti odnosov, v katerih sem nemočen, ker mi nihče od moških prednikov ni pokazal, kako uporabljati jezo. Od dedka sem podedoval nepravilno uporabo jeze, od očeta pa sem podedoval nepravilno uporabo jeze na drug način... Ker nočem imeti stika s preteklostjo po moški strani, je večja verjetnost, da si bom dal tetovirati nekaj na desni nogi."

Iz podkasta z Alešem Ernstom, 2. del: (izsek na 1:41:00)

Preberite si še:

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez