Visoko senzitivna oseba: Kako loviti ravnotežje med bližino in samoto?

11. 5. 2021
Deli
Visoko senzitivna oseba: Kako loviti ravnotežje med bližino in samoto? (foto: shutterstock)
shutterstock

Kot visoko senzitivna oseba zagotovo poznaš naslednji scenarij: Želiš si pristne bližine in ljubezni, a hkrati želiš veliko samote, tišine in miru. Želiš izpolnjene odnose, želiš pa tudi bogato notranje življenje – kajti, roko na srce – senzitivni imamo zelo pestro notranje življenje, ki se nam včasih zdi bolj zanimivo od zunanjega sveta.

Istočasno doživljamo dve povsem legitimni potrebi, ki nam lahko povzročita veliko napetosti in občutij nemoči v naših odnosih.

Kako se torej soočimo s tem izzivom?

Najdi razumevanje zase in za svojo senzitivno plat. Povsem razumljivo je, če se kot visoko senzitivna oseba počutiš pretirano stimulirano/ega v odnosih z drugimi ljudmi. Ne pozabi, da je tvoj živčni sistem bolj fino uglašen, zaradi česar zaznaš vse tisto, kar drugi manj senzitivni z lahkoto spregledajo. Te informacije ali dražljaje globlje procesiraš in močneje začutiš.

Kot visoko senzitivne osebe ali empati, lahko na nezaveden način prevzemamo nase čustva in stres svojih partnerjev. Posledično se bojimo, da bi se v odnosu izgubili ali da bi nas odnos zadušil. Zveza z drugo osebo (še posebej intimna zveza) je lahko zelo stimulirajoča in hitro nam postane preveč. Zgodi se, da želimo pobegniti ali se vsaj za trenutek skriti.

Vedi, da tvoje potrebe niso neracionalne. Tvoje potrebe so povsem razumljive in veljavne. Deliš si jih še s prb. 1,6 milijarde ljudi po vsem svetu. Razumljivo je, če si z nekom veliko časa, da začneš doživljati nemir ali da ti začne iti ta oseba celo na živce. Ne, nisi slab človek – doživljaš univerzalno izkušnjo, ki si jo sicer na neki točki lahko delimo vsi ljudje, senzitivni pa še bolj.

Zavedaj se svojih senzitivnih potreb in postavljaj meje

Če ne poznaš svojih senzitivnih lastnosti, ne moreš biti zares v stiku s svojimi senzitivnimi potrebami in ne moreš postaviti ustreznih mej, saj sploh ne veš, kaj zatira tvoje senzitivne potrebe in kje se začnejo tvoje meje. Posledično ne moreš zares spregovoriti o svoji senzitivnosti z najbližjimi in jim posredovati informacije o svojih potrebah in mejah.

Vedno se vse začne pri tvojem lastnem razumevanju senzitivnosti.

Lahko npr. poveš svojim najbližjim, da si visoko senzitivna oseba? Razumeš svoje potrebe in jih zmoreš ubesediti? Lahko postaviš mejo in rečeš “ne”?

Meje lahko razumemo kot bel krog, ki ga s kredo narišemo okoli sebe in okoli svojega osebnega “prostora”. Meje nam in drugim jasno povedo: Dovolj mi je. Tega ne zmorem. Tega se ne grem. To mi škodi.

Kot visoko senzitivna oseba zaradi svoje senzitivnosti in intuicije takoj zaznaš čustveno podlago v intimnem odnosu in bereš med vrsticami. Nezavedno lahko prevzameš nase čustva in stres svojega partnerja. Če se ne zavedaš te notranje dinamike in svoje čustvene senzitivnosti, ti lahko odnos postane hitro preveč. Tega “preveč” se ustrašiš in na nezavedni ravni pričneš bežati stran od partnerja. Senzitivni se tako pogosto znajdemo v paradoksu, ko hrepenimo po globini, a se je hkrati ustrašimo, saj nas lahko preplavi.

Zavedati se moramo, da bolj kot si bomo z nekom blizu, bolj bomo to osebo čutili oz. z njo so-čutili. V takšnih tesnih odnosih zagotovo ne želimo, da bi bile naše potrebe spregledane, neovrednotene ali poteptane. Presneto boli, če moraš zatirati samega sebe in svoje potrebe, zato da bi bilo drugemu udobno.

Zaradi tega moraš s svojim partnerjem najti način, preko katerega bo lahko razumel tvojo senzitivnost in jo spoštoval. Tvoja senzitivnost je namreč tvoje bistvo – tvoja fiziologija, ki vpliva na vse, kar si in kako živiš. Če partner spregleda senzitivno plat tebe, pravzaprav spregleda celotno tvoje jedro.

Komunikacija naj bo prioriteta

Prava oseba bo razumela in spoštovala tvojo senzitivno naravo in tvoje potrebe (ne glede na to, ali je ta oseba sama senzitivna ali ne).

Razumi tudi ti potrebe svojega partnerja. To, kar tebi predstavlja napor, je za tvojega partnerja lahko povsem prijetna stimulacija, ki ga/jo poveže s teboj. Vzajemno razumevanje je torej bistvenega pomena – da si pripravljen/a govoriti o svojem doživljanju/svojih potrebah in da te je oseba na drugi strani pripravljena slišati. Prava oseba bo slišala, če le spregovorimo in pomagamo razumeti.

Odmor

V odnosih (sploh v konfliktih) nujno potrebuješ odmor. Ne le za svoje dobro počutje, ampak tudi za svoje duševno zdravje. To pomeni, da si vsak dan vzameš čas zase – čas, ki te bo sprostil. To pomeni tudi, da se v času intenzivnih konfliktov s partnerjem naučita uporabljati time-out ali odmor. Ko v pogovoru ali dialogu postane preveč, nekdo od vaju opozori na to in pogovor lahko nadaljujeta kasneje (tukaj ne gre za to, da bežimo stran od konflikta ali odnosa, ampak da se pomirimo, zberemo misli in se k težavi vrnemo kasneje, ko imamo več perspektive).

Negovati odnos na nove načine

Za konec bi spomnila, da lahko poleg ustaljenega načina preživljanja skupnega časa, s partnerjem najdeta način, preko katerega se lahko povežeta ne da bi se preobremenila. Svoj odnos lahko namreč krepita tudi s trenutki, ko sta skupaj, a še vedno vsak zase. To pomeni, da npr. gresta na sprehod, kjer hodita skupaj v tišini, a je lahko vsak zase v svojem svetu. Skupaj lahko bereta, a vsak svoje čtivo. Skupaj lahko tudi meditirata ipd.

Možnosti je veliko in zagotovo se najde kaj samo za vaju. 

Maruška

Se poistovetiš z napisanim? Podobne vsebine in informacije o senzitivnosti delim vsak drugi teden. Spremljaj darilovisokesenzitivnosti.com

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja