Zgodnje travme puščajo posledice na tem, kako se ljudje odzivajo na stres vse življenje, stres pa je povezan z zasvojenostjo.
Otrokova sposobnost biti kos psihološkemu in fiziološkemu stresu je popolnoma odvisna od odnosa z njegovimi starši. Malčki ne znajo uravnavati svojega stresnega aparata, zato umrejo od stresa, če jih nihče ne vzame v naročje. To sposobnost pridobivamo postopno z dozorevanjem - ali pa ne, kar je odvisno od naših odnosov s skrbniki v otroštvu. Odziven predvidljiv odrasel skrbnik igra ključno vlogo pri razvoju zdrave nevrobiologije odzivanja na stres.
- Preberite si še: Materin stres med nosečnostjo vpliva na možgane otroka, posledice pa so DOLGOROČNE! (dr. Gabor Maté)
Otroci z motnjami v odnosih navezanosti ne bodo imeli enakega biokemijskega okolja v možganih kot njihovi vrstniki, ki imajo trdne čustvene vezi in za katere je dobro poskrbljeno. Posledično bodo njihove izkušnje in razlage okolja (ter njihovi odzivi nanj) manj prilagodljive, manj prožne in manj ugodne za zdravje in zrelost. Povečala se bo dovzetnost tako za učinek dvigovanja razpoloženja, ki ga imajo droge, kot za odvisnost od njih. Ljudje, ki težko vzpostavljajo intimne odnose, so v nevarnosti za zasvojenost; lahko se zatečejo k drogam kot 'socialni lubrikantom'.
Prisotnost stalnega stika s staršem v zgodnjem otroštvu je dejavnik običajnega razvoja možganskih sistemov živčnih prenašalcev. V njegovi odsotnosti pa je otrok bolj dovzeten za poznejšo potrebo po drogah, ki jih je mogoče zlorabljati in s katerimi nadomešča tisto, kar mu primanjkuje v možganih. Drug ključen dejavnik je kakovost stika, ki ga nudi starš, to pa je zelo odvisno od razpoloženja in ravni stresa starša.
Dr. Bruce Perry, višji član akademije za otroške travme v Houstonu, opozarja: "Otrok, ki je v stresu že zelo zgodaj v življenju, bo bolj hiperaktiven in reaktiven. Laže se razburi ob različnih sprožilcih, čuti večjo tesnobo in bolj je iz sebe. Zdaj pa primerjajmo osebo - otroka, najstnika ali odraslega - z običajnim izhodiščem za vzburjanje z nekom pri katerem je to izhodišče višje. Dajmo jima alkohol: oba bosta morda doživela enako omamo, ampak tisti, ki čuti višje fiziološko vzburjenje, bo poleg tega občutil užitek zaradi olajšanja tega stresa. Podobno se zgodi, ko s suhim grlom spijemo malo hladne vode; potešitev žeje močno okrepi prijetni učinek."
Iz raziskav na živalih vemo tudi, da zgodnje prenehanje dojenja lahko vpliva na poznejši vnos psihoaktivnih snovi; podganji mladiči, ki so bili odstavljeni od materinih seskov pri dveh tednih, so bili v odrasli dobi bolj nagnjeni k pitju alkohola kot mladiči, ki so bili odstavljeni zgolj en teden pozneje.
Prikrajšanost za mater in druge vrste stisk v otroštvu pripeljejo do kronično visoke koncentracije stresnega hormona kortizola, ta pa skrči pomembna možganska središča, kakršen je hipokampus - tvorbo, pomembno za spomin in obdelovanje čustev -, in moti običajno delovanje možganov v številnih drugih pogledih z dosmrtnimi posledicami.
iz knjige: dr. Gabor Mate, V svetu lačnih duhov - Bližnja srečanja z zasvojenostjo (založba Primus)
