Številne ženske so z leti pogosto vse bolj naveličane neštetih razočaranj v odnosih z moškimi, saj vedno znova doživijo agonijo na zelo podobne načine, ki so se jim odvijali že v preteklosti.
Pred nekaj meseci sem predaval na Krasu. Že med seminarjem sem opazil, kako čustveno in intenzivno predavanje doživlja ena od dam srednjih let. Po predavanju mi je pristopila in si že med hojo do mene brisala solze. Jasno je bilo, da v življenju zelo, zelo trpi. Kar nekaj sekund je potrebovala, da je sploh lahko začela govoriti.
»Andrej … Vsi moški, vseh pet, s katerimi sem bila v zvezi, so bili alkoholiki … Prvi … Drugi … Tretji … Povsod je bilo poleg prisotno tudi nasilje…« Začela je še močneje jokati.
Navkljub temu, da mi je na um prišlo, da jo takoj vprašam: »Pet? Za enega še razumem … No, pet? Česa ne razumete, gospa?« sem se zadržal in ji pokazal, da mi je zelo žal, da gre skozi vse to.
Ko pa je čez nekaj minut lahko začela mirno poslušati in govoriti, sem ji rekel: »Gospa …, vidi se vam, da ste dobra in poštena oseba, nečesa pa ne razumem …« »Česa,« je vprašala. »Kako to, da pri moških vnaprej ne vidite, da so alkoholiki? Pri enem še razumem. Pri drugem tudi. No, pri tretjem, četrtem… Zakaj se izpostavljate takšnim moškim?! Prosim vas, imejte se radi in upoštevajte slišano na predavanjih … V vsakem primeru pa se začnite zavedati, zakaj privlačite podoben profil ljudi.«
Pogosto naveličani partnerji sklenejo, da imajo svojega partnerja in njegovih pomanjkljivosti vrh glave in v iskanju sreče prekinejo zvezo in gredo drugam.
V krajši zvezi, kjer ni otrok in partnerja resnično nimata dosti skupnega, seveda nima smisla vztrajati za vsako ceno, v primeru, da pa zvezo prekinemo, ne naučimo pa se lekcije ter ozavestimo, kje sami ravnamo narobe – bomo na enake težave naleteli v naslednji epizodi. Prav gotovo. Drugi obrazi, enaka lekcija. Vsaka nova epizoda pa je navadno krajša in bolj dramatična ter boleča. Čas pa teče.
Treba je omeniti, da tisti, ki enostransko zapusti partnerja ali razdre zakon, nosi tudi večinski del neprijetnih posledic oz. slabe karme.
Spraševali se bomo: »Pa od kod spet to, spet ista zgodba …,« ne bomo pa se zavedali, da trpimo zgolj zaradi svojih lastnih izzivov, vzorcev in rezerv. Dokaj splošno znano dejstvo je, da če sproti ne odpravljamo svojih pomanjkljivosti – ki so nekako tudi posredni povod za to, da naš(-a) partner(-ka) živi daleč od svojih zmožnosti – bomo v naslednji zvezi skoraj zagotovo naleteli na preizkuse s podobnim naukom. Testi se bodo začeli kmalu po tem, ko mine začetna zaljubljenost in omama. Več zvez kot zamenjamo, krajši so prvi medeni tedni in prej se začnejo preizkušnje.
Pravijo, da v odnosu prvo leto po navadi posluša ženska …
»Seveda, Andrej … Popolnoma razumem … Bom, saj veš, da bom, ni ti treba niti reči …« Drugo leto posluša moški … Tretje leto pa poslušajo sosedje.
A ni prijetno slišati in dojeti, da lahko vsak dan znova z drugačnim delovanjem povsem spremenimo svojo prihodnost? Sam sem se tega spoznanja pred leti razveselil kot mali otrok, saj sem prej pasivno sledil družbenemu prepričanju, da tako pač je … Da se nič ne da urediti … Da je to moja usoda … Ja, ja, že, že … No, z odločitvami v sedanjem trenutku si stalno krojimo prihodnost …
»Naša višina je naša usoda, naša teža pa je naša svobodna volja.« Ravi Shankar
Prihodnost je samo nadaljevanje sedanjosti … Zelo, zelo dobrodošlo in opolnomočajoče pa je poznati zakonitosti v odnosih, še posebej o zdravih odnosih med ženskami in moškimi, ki so temelj, osnova vsega.
Andrej Pešec, iz nove knjige Ženske in moški