Čeprav se je v zadnjih letih zdelo, da so poroke v zatonu, pa postaja poroka v sodobnem svetu zopet vedno bolj pomembna v partnerskem odnosu. Zakaj?
Zlahka bi bilo misliti, da so poroke nekaj, kar danes ni več pomembno. Mnogi ugledni komentatorji namreč mislijo točno tako. Navsezadnje stopnja porok pada po vsem razvitem svetu od sedemdesetih let prejšnjega stoletja naprej. Sobivanje brez poroke se je normaliziralo. Ljudje govorijo o dolgotrajnih zvezah kot o ekvivalentu zakonske zveze. Politiki ne želijo presojati izbir življenjskega sloga. Pravijo nam, da ni pomembno, ali se poročimo ali ne.
Na žalost je ta trend odmika od poroke najbolj izrazit med družinami, ki najbolj potrebujejo stabilnost in imajo najmanj finančnih sredstev, na katera se lahko oprejo. Konec koncev so lahko poroke drage. In v nekaterih državah pari z nizkimi dohodki izgubijo socialno pomoč, če se poročijo. Tudi pari s srednjim dohodkom pogosto obračajo hrbet poroki, kar pomeni, da postaja poroka vse bolj razervirana za bogate, tiste, ki so najbolje stoječi v družbi.
Torej, ali še vedno potrebujemo poroko?
Avtor članka Harry Benson na spletni strani ifstudies.org (Inštitut za družinske študije) nam želi povrniti zaupanje v zakon. "Želim vas pomiriti, da statistika še naprej kaže, da imajo družine, ki se poročijo, boljše rezultate, tako pri odraslih kot pri otrocih, tako pri bogatih kot pri revnih. Predvsem pa želim razložiti, zakaj dejanje poroke naredi razliko. Kaj je v zakonu tisto, kar krepi predanost? Kakšna je psihologija zakona?"
V študiji, ki jo je "Marriage Foundation" izvedla med družinami v Združenem kraljestvu, so ugotovili, da je bilo 75 % staršev, ki so bili poročeni ob rojstvu svojega otroka, še vedno skupaj kot par, ko so njihovi otroci dopolnili 15 let. Med tistimi, ki se niso poročili, pa je skupaj ostalo le 31 % staršev, ki so sicer živeli skupaj, a se niso nikoli poročili. To je precejšen razkorak: 75 % proti 31 %.
Nekateri trdijo, da so zunajzakonski partnerji običajno mlajši ali manj izobraženi. To je res. Toda v drugih študijah so ugotovili, da je poročenost običajno najboljši ali eden najboljših napovednikov, ali starša ostaneta skupaj, tudi če upoštevamo starost, izobrazbo, etnično pripadnost, veroizpoved in srečo v zvezi.
Poroka torej pomaga parom ostati skupaj. Koristi tudi otrokom.
V drugi študiji o 14-letnikih v Združenem kraljestvu so ugotovili, da je razpad družine – odsotnost očeta v hiši – največji dejavnik, ki vpliva na duševno zdravje najstnikov. Na prisotnost ali odsotnost očeta seveda močno vpliva tudi to, ali sta bila starša sploh poročena ali ne. Še bolj presenetljivo je, da je bila poročenost staršev, ki so bili poročeni ob rojstvu njihovega otroka, povezano z manj težavami z duševnim zdravjem pri dečkih, ne glede na to, ali so družine ostale skupaj ali so se kasneje razšle. V družinah, ki so ostale skupaj, so imeli tako fantje kot dekleta manj težav z duševnim zdravjem, če so bili njihovi starši poročeni.
Poleg tega je v raziskavi, ki so jo izvedli lani med 2000 odraslimi, ki so bili poročeni, eden od treh parov dejal, da ne bi ostal skupaj prvih deset let ali več, če ne bi bil poročen. Tako nam vsak tretji par pove, da mu je poroka pomagala preprečiti zgodnji razhod.
"S Kate bi bila med temi tremi pari. Najin zakon se je skoraj končal po rojstvu drugega otroka, ko sva bila poročena že približno osem let. Oddaljila sva se, osredotočila sva se na delo in starševstvo ter sva pozabila biti partnerja. Če ne bi bila poročena, se ne bi potrudila, da bi se stvari obrnile, in danes ne bi bila tukaj. Tudi naši otroci, ki so zdaj stari 18, 21, 22 in 24 let, ne bi bili tukaj. To je precej šokantna misel, kajne?" pove avtor svojo lastno izkušnjo.
Kaj v poroki je tisto, kar naredi takšno razliko?
"Mislim, da poroka vključuje tri potrebne stvari, ki so le možnosti za pare, ki živijo v zunajzakonski zvezi.
Prvič, poroka nujno vključuje odločitev. Odločitve pa so tiste, ki spremenijo način razmišljanja, čustvovanja in ravnanja glede stvari. Pomagajo nam uživati v dobrem. Pomagajo pa nam tudi prebroditi slabo.
Drugič, poroka nujno vključuje načrt. Načrti nam pomagajo dati jasnost in odstraniti vse dolgotrajne dvome ali dvoumnosti. Načrti nam pomagajo vedeti, kje smo zdaj in kam gremo v prihodnosti. Če imate načrt, imate boljše možnosti, da se ga držite.
Tretjič, poroka vključuje podporo drugih, ki potrjujejo našo izbiro, poleg tega pa nas naredi odgovorne za našo odločitev in načrt. Potrebujemo druge ljudi, da nam povedo, da smo se odločili dobro, a tudi, da se nekoliko težje odrečemo tej izbiri. To je dobra stvar!
Seveda lahko imate vse te stvari – odločitev, načrt, podporo – v izvenzakonskem sobivanju. In pomembno je priznati, da se eden od treh zunajzakonskih staršev dobro počuti, saj ostane skupaj, medtem ko vzgajata svoje otroke. Toda te psihološke sestavine niso samodejno prisotne, če se pari ne poročijo na enak način, kot se, če se.
Poroka nikakor ni zagotovilo za uspeh. Toda v svetu, kjer se vsi zmotimo, smo slabe volje, se včasih slabo obnašamo in z drugimi ravnamo slabo, potrebujemo nekaj, kar nam pomaga dati priložnost. In to se zgodi, ko se odločimo za poroko. Še vedno bomo uživali v dobrih trenutkih. Toda tudi prenesli bomo neizogibne slabe čase, ker sta se dva kot par odločila, da se poročita in ostaneta poročena, tudi takrat, ko bi pred drugim najraje zbežala na konec sveta. Resnično potrebujemo ljudje odločitev, ki nam bo pomagala prebroditi čase, ko bomo "revni, slabotni in bolani".
Koliko podjetij poznate, ki so uspela brez načrta? Ne veliko. Podjetja delajo načrte tako, da vsi vedo, za kaj gre. Njihovi zaposleni vedo, za kaj gre, prav tako vedo tudi njihove stranke, dobavitelji in posojilodajalci. Ljudje, ki delajo načrte, bodo bolj verjetno nekaj dosegli, saj vsi vedo, kam gredo. Načrti odpravljajo dvoumnost. In to je res pomembno tudi v partnerskem odnosu.
Želimo zanesljivo ljubezen. Želimo se počutiti varne, da bo oseba, ki jo imamo radi, imela rada tudi nas v težkih trenutkih. Zato potrebujemo jasen načrt, da odstranimo vso to dvoumnost.
To je tisto, kar počnemo, ko postavimo tisto močno vprašanje, "se boš poročila z mano in boš preostanek svojega življenja preživela z mano?" Drug drugemu pošiljamo velik signal o našem načrtu za prihodnost. Seveda, morda ne bo šlo. Toda zdaj imava vsaj načrt – ne ostati skupaj še en mesec, še eno leto, nadaljnjih pet let, ampak načrt, da ostaneva skupaj vse življenje. In to je načrt, s katerim sva se oba strinjala.
Seveda vsi poznamo veliko ljudi, ki gredo skozi grde ločitve. Da, zakon je v zatonu. Da, najrevnejši se najmanj poročijo... Toda ne glede na to, se globoko v sebi skoraj vsi še vedno želimo nekoč poročiti, morda zato, ker globoko v sebi vemo, da je psihologija za tem tako močna.
Vsi si želimo zanesljive ljubezni. Poroka nekaj naredi. Poroka vključuje odločitev, ki nam pomaga, da se je držimo. Poroka vključuje načrt, ki nam daje jasnost in odpravlja vse dvome in dvoumnosti. S poroko rečemo da eni osebi in ne ostalim. V tem se skriva veliko pomirjenosti in varnosti, po kateri vsakdo hrepeni, pa četudi si tega morda ne prizna.
Vir: ifstudies.org, Harry Benson (raziskovalni direktor fundacije Marriage iz Združenega kraljestva)
Preberite si še:
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
