Zakaj psi ugriznejo določene ljudi? Poglejmo si, kaj pravijo znanstveniki.
"Ne vem, v čem je problem, ampak psi me vedno poskušajo ugrizniti. Prejšnji torek sem na primer hitel po ulici, ker sem tekel na sestanek. Ko sem šel mimo ženske, ki je sprehajal nemškega ovčarja, me je pes brez opozorila napadel in ugriznil v nogo. K sreči ni bilo hudo. Ženska se je opravičila, češ da ima psa že dve leti in pol ter da doslej še nikoli ni pokazal nobene agresije do nikogar. Ali lahko razložite, kaj se dogaja?" sprašuje mlad fant psihologa.
V času, ko je klient govoril, je psiholog opazoval njegovo govorico telesa. Ko je govoril, je opazil, da si je drgnil lice in nato z roko potegnil skozi lase. Ves čas je hitro mežikal z očmi, bolj kot bi pričakovali od povprečnega človeka. Stal je s tesno stisnjenimi ustnicami ter eno roko z drugo stiskal in drgnil. Težo je prenašal sem ter tja med nogami, kar je dajalo vtis, kot da je korakal na mestu. "Prepoznal sem, da so to nekateri od neverbalnih znakov tesnobe in stiske. V tistem trenutku mi je v mislih prešinila misel, da morda človek ni zgolj živčen ob misli na psa, ampak obstaja tudi možnost nevrotizma," ugotavlja psiholog.
Nedavno je Journal of Epidemiology and Community Health objavil članek, ki ga je napisala skupina raziskovalcev z Univerze v Liverpoolu. Ta študija je poskušala pridobiti informacije o tem, kako pogosti so bili ugrizi psov in ali obstajajo posebne značilnosti, zaradi katerih je bilo bolj ali manj verjetno, da bo neka oseba napadena. To ni lahka naloga, saj številni ugrizi psov ne zahtevajo zdravniške oskrbe in zato niso prijavljeni. Raziskovalci so ciljali na eno skupnost 1280 gospodinjstev v Cheshiru v Združenem kraljestvu. Odločili so se, da bodo poskušali intervjuvati čim več stanovalcev. Zbrali so podatke od 694 stanovalcev.
Splošne ugotovitve študije so bile, da ugrizi psov niso tako pogosti. Ocenili so le približno 19 pasjih ugrizov na 1000 ljudi v populaciji na leto in le zelo majhen delež teh je zahteval zdravljenje. Ugotovili so tudi, da se ugrizi pogosteje pojavljajo od neznanih psov (55 odstotkov).
Preiskovalci so ugotovili, da so bile pomembne nekatere osebne lastnosti. Ob potrditvi rezultatov prejšnjih študij so ugotovili, da so otroci, mlajši od 15 let, najbolj ogroženi in so predstavljali 44 odstotkov vseh ugrizov psov. Prav tako poročajo, da je bila verjetnost, da so ugriznjeni moški, skoraj dvakrat večja, kot da bi psi ugriznili ženske. Vsi ukrepi, ki so jih uporabili, so sledili splošni metodologiji prejšnjih študij o tem, kako pogosti so ugrizi psov. Ena stvar pa je bila nova: ti raziskovalci so vsem svojim anketirancem dali tudi kratek osebnostni test, ki je meril pet najpogostejših vidikov osebnosti.
Ugotovili so, da je večja verjetnost, da bo pes ugriznil osebo, ki je "nestabilna"
Vprašanja so se nanašala na razdražljivost, jezo, strah, žalost, tesnobo, zaskrbljenost, sovražnost, (ne)samozavest in ranljivost.
Raziskovalci pogosto označujejo nevrotizem kot nagnjenost k negativni čustvenosti ali negativnim občutkom na splošno. Kot da bi se oseba, ki je močno nagnjena k nevrotičnosti, premikala po svetu obdana z rahlim oblakom negotovosti, strahu, nesamozavesti in tesnobe. Zdi se, da nedavne raziskave tudi kažejo, da posamezniki, ki imajo visoko stopnjo nevrotičnosti, trpijo tudi za različnimi duševnimi in fizičnimi težavami v večji meri kot bolj stabilni ljudje. Te težave vključujejo odvisnost od drog in alkohola ter različne oblike anksioznih in paničnih motenj. Na fizični ravni ugotavljajo povečano pojavnost astme, srčno-žilnih bolezni in sindroma razdražljivega črevesja.
Nova študija je pokazala, da je bila pri posameznikih z večjo nevrotičnostjo 22 odstotkov večja verjetnost, da jih je pes ugriznil, kot pri posameznikih, ki so bili bolj čustveno stabilni.
Ekipa sicer ni zmogla povsem pojasniti, zakaj so bili ljudje z visoko nevrotičnostjo bolj nagnjeni k temu, da bi jih lahko napadel pes. Verjetno je, da posameznikova tesnoba in negotovost povzročita, da oddaja različne feromone. Nekatere raziskave kažejo, da lahko nekateri feromoni pomirijo pse. Drugi feromoni pa bi lahko vzbudili pri psih nelagodje in so zato bolj nagnjeni k agresivnemu delovanju.
Ko ljudje vidimo osebo, ki kaže na negotovost in strah, to v nas povzroči rahlo nelagodje. Psi so prav tako mojstri branja govorice telesa. Morda se psi počutijo enako in jih njihovo nelagodje sili k ukrepanju oz. obrambi. Tako lahko ugotovimo, da oseba, ki ima visoko stopnjo nevrotizma, postane tarča pasje agresije preprosto zato, ker psu povzroča nelagodje.
Vir: psychologytoday.com, Stanley Coren PhD., DSc, FRSC
- Preberite si še: Z mačkami in psi smo globoko duhovno povezani
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
