Razlogi za to so različni, toda nekateri se pojavljajo pogosteje kot drugi. Terapevti pravijo, da pri marsikaterem paru opazijo, da ob prvem svetovanju frustrirana partnerka pravi: "Moj mož/partner nikoli ne prevzame iniciative ali ne izpolni obljub; čutim, da nosim glavno breme družine; ne delujeva kot ekipa."
Presenetljivo je, da so ti isti moški pogosto zelo zagnani pri svojem delu – v službi so pogosto odločni in ambiciozni. Kaj se torej dogaja v njihovem partnerskem življenju?
Vztrajajo v vlogah preteklosti
Nekateri so odrasli v družinah, kjer so moški počivali po delu, medtem ko so ženske skrbele za gospodinjstvo - vendar takrat ženske niso imele služb!
Ti moški so prepričani, da si po napornem delovnem dnevu doma zaslužijo lenarjenje. To stališče so najverjetneje prevzeli od svojih starših in je zakoreninjeno v njihovi družinski ali širši kulturi, kjer je bila ženska odgovorna za dom in otroke, medtem ko se je moški ukvarjal z delom in morda urejanjem vrta ali avtomobila ipd.
Počutijo se kritizirane, prezrte in so obupali
Po drugi strani pa nekateri moški trdijo, da so vedno, ko so prevzeli iniciativo, naleteli na upor ali kritiko. Počutijo se, kot da jih partnerka ne upošteva, jim ne zaupa in jih nadzoruje, zato se preprosto prenehajo truditi.
- Zakaj NARCIS ne zmore ostati v partnerskem odnosu? Preberite tukaj.
Razmerje je neuravnoteženo
Gre za različico prejšnjega vzroka, kjer moški čuti, da ne dobi tega, kar potrebuje – več hvaležnosti, več naklonjenosti, več zaupanja – zato se umakne ter postane pasiven. Razmišljati začne nekako takole: "Če ne dobim tega, kar potrebujem, ti tudi jaz ne bom dal tistega, kar potrebuješ." To je kot tekma, kjer vsak čaka, da bo drugi naredil prvi korak, vendar v njej običajno obtičimo kot v začaranem krogu.
Bojijo se konflikta
Medtem ko se prejšnji vzroki osredotočajo na partnersko razmerje, je ta vzrok bolj osebne narave. Nekaterim moškim že razmišljanje o prevzemanju iniciative povzroči tesnobo. Ti moški se bojijo, da bo partnerka postala jezna ali da bo prišlo do prepira, če bodo hoteli narediti kaj po svoje, zato se zadržijo.
Ta ista tesnoba se pojavi, ko partnerka predlaga ali počne nekaj, kar jim ni všeč. V tistem trenutku nič ne rečejo, potem pa občasno eksplodirajo zaradi nepomembnih stvari ali postanejo pasivno-agresivni ter izražajo svojo jezo tako, da kaj "pozabijo" narediti.
Imajo motnjo pomanjkanja pozornosti (ADHD)
Nekateri pogosti simptomi odraslih z ADHD vključujejo odlašanje, pozabljanje in nedokončanje začetega dela. Posledično pa lahko partnerka meni, da je njenemu partnerju vseeno zanjo in za njun odnos.
Spreminjanje vzorca
Te vedenjske vzorce lahko spremenimo tako, da se osredotočimo na temeljne vzroke zanje. Če je razmerje neuravnoteženo, je čas, da se pogovorita o načinih, kako lahko oba dobita več tistega, kar potrebujeta. Če se partner počuti kritiziranega, mora partnerka biti bolj previdna, da ne zveni tako prezirljivo ali nadzorovalno.
Če gre za težave v zvezi z vlogami, vrednotami in pričakovanji, mora par sprejeti kompromise, pri katerih vsak nekoliko odstopi od svojega stališča in je pripravljen narediti korak naprej, ker mu je mar za počutje drugega.
Če gre za strah pred konfliktom ali ADHD, sta to individualni težavi, ki običajno ne vplivata samo na razmerje, ampak tudi na druge vidike vsakdanjega življenja. Čas je, da partner prizna, da je to težava, in se z njo začne ukvarjati neposredno s terapijo ipd.
Pasivnost je zagotovo težava v mnogih razmerjih, vendar pa gre predvsem za naučen odziv na neko drugo težavo. Ali lahko ta odziv spremenimo? Seveda, to pa se začne s priznanjem problema in voljo za spreminjanje dinamike, ki ga ohranja. Oba partnerja pa igrata pri spremembi pomembno vlogo.
Povzeto po Psychologytoday.com
Ne spreglejte:
- Jay Shetty: "Vaš partner je vaš guru."
- Zakaj večkrat poljubiti svojo ženo_ - Za navdih - Sensa.si
- Kdaj bo ženska moškega zares spoštovala?
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj