Ljubezen ≠ zaljubljenost. Ljubezen je odločitev.

Ljubezen ≠ zaljubljenost

Najprej se je treba vprašati, kaj sploh je ljubezen. Čudovit, intenziven občutek, ki odnese vse skrbi in nas pahne v stanje lahkega sanjarjenja pravzaprav imenujemo zaljubljenost in ne ljubezen. To razlikovanje je ključnega pomena za našo dobrobit, saj je pomembno razumeti, da zaljubljenost ne more trajati vse življenje. Po navadi traja le nekje od enega do dveh let.

Zakaj je to pomembno? Ogromno posameznikov se počuti krive in izgubljene, ko občutek zaljubljenosti začne pojenjati. Nekaj mora biti narobe, partner ni »tisti pravi« zame, nekaj je narobe z mano. To so vsiljive misli, ki se tiho prikradejo v naš um in nas ponesejo v stanje panike. 

Toda tovrstni občutki so normalni. Z vami ni nič narobe in ničesar niste krivi. Intenziteta zaljubljenosti se zmanjša, na plano pa začne prihajati realno življenje. Partner, ki smo ga v stanju zaljubljenosti idealizirali, nam gre na živce, nas jezi in občasno razočara. In prav tako ga jezimo in prizadenemo mi. Majhne lastnosti, v katere smo se zaljubili, se izgubijo nekje v vsakdanjem življenju in na njih hitro pozabimo. Tu se začne delo na odnosu. Tu se začne odločanje za ljubezen. 

Življenjski sopotniki

Zaljubljenost je zelo močen in lep občutek, a od nas ne zahteva pretiranega truda in odrekanja. Odnos teče sam od sebe, drug drugega vidimo skozi leče rožnatih očal in vse se zdi lahko. A šele, ko partnerja sprejmemo z vsemi njegovimi pomanjkljivostmi, majhnimi vedenji in značilnostmi, ki nam grejo na živce, začnemo graditi globok, trajen občutek ljubezni in naklonjenosti.

Ugotovimo, da smo pravzaprav življenjski sopotniki, ki so si med seboj v oporo ob težkih izzivih življenja. Partnerja poslušamo, ko nam govori o svojem dnevu, četudi smo včasih utrujeni in se nam to zdi odveč, zdržimo čez občutke jeze in spoštljivo izrazimo, ko nas kaj moti, čeprav imamo na robu jezika krepkejše besede. Včasih se močno spremo in si izmenjamo besede, ki so tako temne, da presenetimo tudi same sebe. A odločanje za odnos pomeni, da zmoremo priti nazaj skupaj. Da zmoremo partnerju in sebi odpustiti, se opravičiti in narediti korak nazaj. 

Odnos je nekaj svetega

Odnos je nekaj svetega, zaveza drug drugemu, da si bomo stali ob strani, tudi ko postane težko in bi najraje odkorakali stran. Ob vsem tem plesu konfliktov, lepih trenutkov, osebnemu napredku in vsakodnevnih življenjskih izzivih, ki jih premagujemo s partnerjem, se v ozadju počasi rojeva ljubezen. Iz dneva v dan je globlja, močnejša, trajnejša.

Zopet prepoznavamo tiste nasmeške, v katere smo se zaljubili, nagajive poteze, ki so nas privlačile na začetku odnosa. Komaj čakamo, da pridemo domov in podelimo, kaj smo doživeli v službi, koga smo srečali in kaj se nam je zgodilo. S partnerjem delimo srečo, delimo žalost, delimo življenje. Ob strani smo mu, tako kot je on ob strani nam in vsi okoli nas lahko čutijo globino ljubezni, ki se pretaka med dvema povezanima dušama, ki se odločata druga za drugo.

Ljubezen osvobaja

Ljubezen je odločitev, saj se vsak dan posebej odločamo, da bomo zdržali s težavnimi čustvi, premagali izzive in ovire, ki nam jih življenje vrže na pot in skupaj s partnerjem zrasli do razsežnosti, ki jih nikoli nismo poznali. Ob tem odkrivamo tudi najboljše dele sebe, ki vzniknejo ob odrekanju kratkotrajnim užitkom in bližnjicam, ki se na prvi pogled zdijo boljša izbira, a nas na dolgi rok pustijo same, na mestu, medtem ko gledamo druge, ki švigajo mimo nas. 

Ljubezen je nekaj čudovitega. Zahteva ogromno truda, odrekanja, solz, pa tudi nasmehov, veselja, presenečenj in radosti. Kot je zapisal antični grški tragik Sofokles: »Ena sama beseda nas osvobodi vseh bremen in tegob življenja, ljubezen.«

Bor Ratajec

• Preberite si še: "V dinamiki nasilnih odnosov stvari niso vedno enoznačne." (piše psihater in psihoterapevt)

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord