Veliko žensk si želi bližine, ljubezni in predanega odnosa, vendar jih nek notranji del hkrati opozarja, da bližina pomeni bolečina.
Kot prvo ... Težave z zaupanjem se redko pojavijo brez razloga. Prav tako niso posledica ene same slabe izkušnje, ampak se oblikujejo skozi leta – zaradi razočaranj, čustveno nedostopnih staršev, slabega zgleda partnerskega odnosa v primarni družini, lastnih bolečih izkušenj v odnosih, izdaje ali občutka, da ženska v odnosu ni bila zares slišana, spoštovana in varna.
Prav zato se v odnosih lahko pojavijo obrambni mehanizmi, ki jih ženska velikokrat niti sama ne opazi. Navzven lahko delujejo kot pretirana potreba po nadzoru, umikanje ali pretirana previdnost, v resnici pa gre za strah pred tem, da bi bila ponovno prizadeta.
1. Ves čas je napeta in v stanju pripravljenosti, kot da se bo vsak trenutek nekaj zgodilo
Ženska z nezavednimi težavami zaupanja pogosto težko živi sproščeno. Tudi takrat, ko ji moški izrazi naklonjenost, se v njej hitro pojavi dvom: "Kaj želi v zameno?", "Ali res misli iskreno?", "Kdaj se bo premislil?"
Tudi če si želi bližine, njen živčni sistem ostaja v stanju pripravljenosti. Pogosto išče znake nevarnosti ali prihodnjega razočaranja. To lahko vodi v pretirano analiziranje sporočil, tona glasu ali vedenja partnerja.
V ozadju je pogosto izkušnja, da ljubezen nekoč ni bila stabilna, varna ali iskrena.
2. Postane pretirano samostojna in težko izrazi, da potrebuje pomoč
Na prvi pogled deluje močna, neodvisna in samozadostna. Vse zmore sama... Ker je bila v preteklosti razočarana, zapuščena ali čustveno prezrta, se je naučila, da je najbolj varno zanašati se samo nase.
Problem nastane, ker odnos brez zaupanja težko postane zares intimen. Partner lahko ob njej dobi občutek, da ga ne spusti dovolj blizu, čeprav si v sebi tega morda zelo želi.
3. Hitro se umakne ali zapre vase
Dokler je odnos lahkoten, igriv ali površinski, se lahko počuti dobro. Ko pa pride več bližine, iskrenosti ali čustvene globine, se lahko sproži strah. Nekatere ženske se takrat umaknejo, postanejo hladnejše, začnejo dvomiti v odnos ali nenadoma iščejo napake pri partnerju. Pogosto gre za obrambni odziv telesa in psihe, ki bližino povežeta z možnostjo bolečine.
Človek, ki je bil nekoč čustveno ranjen, se pogosto nezavedno boji trenutka, ko bo moral resnično zaupati. In prav zato se lahko začne oddaljevati ravno takrat, ko odnos postaja lepši in bolj varen.
Težave z zaupanjem so način, kako se psiha skuša zaščititi pred staro bolečino. Pomembno pa je, da jih prepoznamo, saj lahko drugače neopazno vplivajo na odnose, bližino in občutek varnosti v partnerstvu.
Zaupanje se tudi ne zgradi čez noč. Nastaja postopoma – skozi iskrenost, doslednost, občutek varnosti in odnos, v katerem človek začuti, da mu ni treba ves čas biti v obrambni drži.
