Albert Mrgole O MEDVRSTNIŠKEM NASILJU: Kaznovanje ne uči odgovornosti (podkast)

Voditeljica dr. Metka Kuhar je v podkastu gostila Alberta Mrgoleta, psihologa, doktorja sociologije kulture, sistemskega družinskega terapevta, supervizorja ter avtorja in soavtorja več knjig ter strokovnih in znanstvenih prispevko.

VIDEO:

NEKAJ MISLI IZ PODKASTA

O reakcijah na celjski primer medvrstniškega nasilja

V celjskem primeru se je zgodil plaz komentarjev, ki so med drugim še bolj nasilni ... in to samo nadaljuje z neko vznemirjenostjo, ki je občutenje okrog tega. Mene veliko bolj zanima razumeti logiko teh vedenj.

Ko si ponižan, lahko zbežiš, greš v boj ali zamrzneš

Znamo pojasniti, da se v možganih, ko izgubimo občutek neke temeljne varnosti, ko smo na nekih temeljnih področjih zelo prizadeti ali diskreditirani, ali izločeni, ali ponižani, ko se torej zgodijo premiki v občutku stabilnosti, takrat preklopimo v limbični neandertalski sistem, kjer ni kaj dosti izbire: lahko zbežiš, lahko greš v boj ali pa zamrzneš.

Zgodnji mladostniki potrebujejo pomoč pri reguliranju čustev

Mladostniki na začetku pubertete ali zgodnji mladostniki, ki so preliti s hormoni in ki se prvič v življenju srečujejo z upravljanjem s svojimi čustvi, se pravi, da so lastniki svojih čustev, absolutno niso opremljeni za to, da bi zmogli civilizirano regulirati ta čustva in pri tem potrebujejo pomoč.

V odnosu moraš biti ves čas ustvarjalen

V odnosih ne gre za vzročno-posledični model, ampak za kreacijo. V odnosu moraš biti ves čas ustvarjalen, uglašen, se odzivati, iskati, zbirati orodja ali odbirati od tistih, ki jih pač imaš. Če imamo nek okvir, da vemo, kako možgani delujejo, kako se obnašajo v nekih kriznih razmerah, da jih je treba pomiriti in kako jih pomiriti, to je že zelo veliko. In tukaj smo lahko ustvarjalni.

Kaznovanje ne uči odgovornosti

Kaznovanje ne uči odgovornosti, je poniževalno, samo dokazuje, da lahko nekdo zavzame pozicijo in zlorabi moč.

Neslutene možnosti za starše prihodnosti

Tukaj jaz vidim neslutene možnosti razvoja za starše prihodnosti, ki bodo prešli iz pogojevalnega modela, ki zdaj prevladuje.

Temelj naših najpomembnejših izkušenj je, da pripadamo

To, da smo sesalci, ne samo ljudje, pomeni, da preživimo z neko začetno izkušnjo, da nekdo za nas poskrbi, da je nekomu mar za nas, da imamo nek stik, da se lahko začne razvijati naš čustveni del. To je temelj naših najpomembnejših izkušenj - da pripadamo, da imamo nekoga radi, da ima nas nekdo rad. To je zelo močen okvir za razumevanje naših vedenj, ravnanj in hrepenenj. Vendar je to en del naših potreb. Potem pa so še druge - da si avtonomen, individum, ki lahko izbira, ki je lahko ustvarjalen, ki se lahko zabava ...

Boj za moč

V vseh družbah je bila agresija nekaj, s čimer so poskušali urejati medsebojne odnose. Izbira nasilnih ravnanj je zgodovinska stalnica. /.../ Vendar me to ne vznemirja toliko kot to, kaj se dogaja v posamezniku, kaj se na pragmatični ravni dogaja med ljudmi. Vsak zaplet, vsak konflikt ima svojo zgodbo in če je izid tega zapleta neko nasilno ravnanje, potem se mi ukvarjamo samo s tem, kaj se je zgodilo, gledamo na škodo, gledamo na to, kako je to nedopustno ... vendar s tem ne prispevamo k temu, da bi v perspektivi spreminjali ali reševali te neugodne, nedopustne, nečloveške izide.

Napačno razumevanje bojev za moč pelje v nasilje, v zlorabo moči, v možnosti tragedij, tudi do nasilja med družinskimi člani.

Osebna izkušnja

Bil sem v obdobju, ko nisem znal regulirati jeze. In spomnim se, da sem v nekem trenutku, ko sva se z Leo spričkala, stal sredi kuhinje s takšno togoto, da bi lahko potrgal kuhinjske elemente. In potem me je spreletela ne vem kakšna mikročasovna enota, da to ne bo dobro, in sem si rekel: "Kaj se zdaj z mano dogaja?" Ampak to je bilo tako, kot bi ugasnil luč - kot bi jeza dejansko splahnela iz telesa.

Še več podkastov najdete na www.metropolitan.si/play/sensa/

Podkast lahko poslušate tudi v avdio obliki: